VSC sodba Cp 559/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je v škodnem dogodku z dne 22. 12. 2007 utrpela tožeča stranka in je krita po polici št. 0106790029 z dne 24. 1. 2007, sklenjeni med toženo stranko in Odvetniško zbornico Slovenije.

Proti vmesni sodbi se tožena stranka pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338/I Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je nepravilno navedlo datum začetka veljavnosti zavarovalne police št. …, saj je začetek veljavnosti navedene police dne 26. 1. 2007 in ne 24. 1. 2007, kot je napačno zapisano v izreku izpodbijane sodbe. Tožena stranka zato pojasnjuje, da zavarovalna polica št. ... z dnem veljavnosti 24. 1. 2007 sploh ne obstaja, zato je sodišče prve stopnje z napačnim zapisom zavarovalne police zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost vmesne sodbe. Sodišče prve stopnje je po navedbi pritožbe svojo odločitev glede utemeljenosti tožbenega zahtevka sprejelo zelo pavšalno, saj tožene stranke tekom dokaznega postopka ni pozvalo, da predloži zavarovalne pogoje PG opo/07-1, temveč je brez vpogleda v navedene pogoje oziroma brez ustreznega pojasnila tožene stranke glede tega dejstva sprejelo odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijane vmesne sodbe, s čimer je prav tako podana bistvena kršitev pravdnega postopka. Tožena stranka nadalje ugovarja tudi zmotni uporabi materialnega prava ter nepopolno ugotovljenemu dejanskemu stanju. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru podan zavarovalni primer, ni pravilna, saj je podlaga za ugotovitev zavarovalnega primera podana prav v vsakokrat veljavnih Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti, ki predstavljajo sestavni del zavarovalne police, sklenjene med Odvetniško zbornico RS in toženo stranko. Že v odgovoru na tožbo je tožena stranka ugovarjala temelju tožbenega zahtevka in pojasnila, da je odvetnica M. N. umrla 20. 4. 2008, zato je bila z navedenim dnem tudi izbrisana iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici in od tedaj dalje ni imela več sklenjenega zavarovanja poklice odgovornosti odvetnikov preko te zbornice. Odškodninski zahtevek iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnice pa je bil pri toženi stranki vložen 20. 7. 2009, tožbeni zahtevek iz istega naslova pa dne 4. 2. 2010, v tem času pa zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnice ni bilo več sklenjeno, zato v tem obdobju ni podano zavarovalno kritje. Pojem zavarovalnega primera je določen v prvem odstavku 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti PG-opo/08-4 in določa, da zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke, ki so jih naročniki storitev prvič uveljavljali proti zavarovancu v času trajanja zavarovanja oziroma, če je posebej dogovorjeno, tudi v podaljšanem obdobju uveljavljanja odškodninskih zahtevkov in so bili zavarovalnici javljeni takoj, ko je bilo to možno, vendar najkasneje v 30 dneh po tem, ko je bil proti zavarovancu uveljavljen odškodninski zahtevek, ter odškodninski zahtevki izvirajo iz strokovne napake zavarovanca, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, in hkrati škoda ni krita po kaki drugi zavarovalni polici, ki jo ima, oziroma jo je imel zavarovanec sklenjeno. Ista dikcija zavarovalnega primera izhaja tudi iz prvega odstavka 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti PG- opo/07-2. Navedeno pa pomeni, da nastane zavarovalni primer iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnikov v trenutku, ko je vložen odškodninski zahtevek pri zavarovancu ali pri zavarovalnici. Sprožilec nastanka zavarovalnega primera je torej vložitev odškodninskega zahtevka pod pogojem, da je do strokovne napake in nastanka škode prav tako prišlo v času trajanja zavarovanja. Vsi našteti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, pri čemer se kot čas nastanka zavarovalnega primera šteje datum vložitve odškodninskega zahtevka in ne čas strokovne napake, kot je to zmotno odločilo sodišče. V obravnavanem primeru bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati zavarovalno polico, ki je veljala v času vložitve odškodninskega zahtevka (številka ...) in ne zavarovalne police, ki je veljala v času strokovne napake (številka ...). Glede na dejstvo, da je bil prvi znani odškodninski zahtevek iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnice M. N. vložen pri toženi stranki dne 20. 7. 2009, je potrebno upoštevati edino relevantno zavarovalno polico številka ... s pričetkom veljavnosti 25. 1. 2009. Tožena stranka trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da v obravnavani zadevi ni podano zavarovalno kritje. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma, da izpodbijano sodbo samo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter ji prizna stroške za pritožbo.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo pritožbeno očitane bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V izreku vmesne sodbe je pravilno opredelilo tudi datum police, na podlagi katere je presodilo obstoj zavarovalnega jamstva tožene stranke. Kot je skladno s prilogama ... in ... pojasnilo tudi v obrazložitvi sodbe na peti strani, gre za polico št. ..., s katero je Odvetniška zbornica Slovenije pri toženki dne 24. 1. 2007 sklenila zavarovanje odvetniške odgovornosti, kot začetek zavarovanja pa je določen datum 26. 1. 2007. Sodišče prve stopnje je v izreku le opredelilo polico in to povsem skladno s spisovnimi prilogami in tudi z obrazložitvijo sodbe, zato ne more biti nobenega dvoma, za katero polico gre in da ta obstaja. Tako so pritožbene navedbe o napačnem zapisu datuma police kot tudi neobstoju police, kot je zapisana v izreku, neutemeljene. Neutemeljeni pa so tudi očitki o pavšalno sprejeti odločitvi glede utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju. Sodišče prve stopnje je vmesno sodbo temeljito in ob trditveni in dokazni podlagi strank vsestransko obrazložilo in navedlo vsa pravno odločilna dejstva in razloge, s katerimi je sprejeto odločitev utemeljilo. Tožena stranka je bila na glavni obravnavi 11. 2. 2011 s sklepom sodišča (o.p. prim. zapisnik z dne 11. 2. 2011, stran 4) dovolj določno in nedvoumno pozvana (med drugim) tudi k predložitvi zavarovalne police s splošnimi pogoji, tudi tistimi, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba, veljavna v času odvetniške napake, opredeljene v sklepu. Kateri so ti, pa jasno izhaja iz zavarovalne police. Tožena stranka pogojev PG-opo/07-1 ni predložila, tega niti pritožbeno ne zatrjuje, zato jih sodišče prve stopnje tudi ni moglo vpogledati. Zato tudi smiselno očitanemu pomanjkljivemu materialnemu procesnemu vodstvu, torej kršitvi določbe člena 285 ZPP, če je pritožbeni očitek kršitve procesnih določb glede poziva sodišča prve stopnje toženi stranki k predložitvi splošnih pogojev razumeti tudi v tej smeri, ni pritrditi.

Glede na trditveno podlago ter predložene dokaze pravdnih strank je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje ter uporabilo materialno pravo, ko je razsodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim ta od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice zahteva plačilo škode, ki ji je nastala zaradi strokovne napake odvetnice, po temelju utemeljen in je pri tem podano tudi zavarovalno kritje tožene stranke. Pri tem je navedlo pravilne materialnopravne podlage za odločitev v predmetnem sporu.

Ob že povzetih pritožbenih navedbah pa je pri tem zlasti izpostaviti, da so pravilni tudi poudarki sodišča prve stopnje, da pogodbenega materialnega prava sodišče zaradi avtonomije pogodbene volje strank ne more poznati po uradni dolžnosti, ampak mora stranka, ki se nanj sklicuje, izrecno pojasniti pogodbene določbe, na katere se sklicuje in v danem primeru, ko tožena stranka ugovarja in izpodbija zavarovalno jamstvo, tudi predložiti splošne pogoje, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba z zavarovancem. Da je bila strokovna napaka odvetnice na škodo tožnika storjena 22. 12. 2007, ni pritožbeno sporno, zato je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila ta storjena v času trajanja zavarovalne pogodbe po polici št. ... z dne 24. 5. 2007 z veljavnostjo od 26. 1. 2007 do 25. 1. 2008, sestavni del le-te pa so bili, kot je pravilno in dokazno podprto pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, splošni pogoji PG – opo-ood/06-6, ki so bili predloženi in jih je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo ter tudi Splošni pogoji PG-opo/07-1, ki pa jih tožena stranka kljub ustreznemu pozivu sodišča ni predložila, zato jih sodišče prve stopnje kot materialnopravne podlage ni moglo upoštevati. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe obrazložilo in navedlo razloge, čemu splošnih pogojev PG-opo/ 08-4, ki so se začeli uporabljati šele 1. 4. 2008, kot tudi splošnih pogojev PG-opo/07-2 v obravnavanem primeru ni moglo upoštevati. Pri tem je pravilno poudarilo, da sodišče odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede na trditve in dokaze pravdnih strank, ki so jih v pravdi ponudile (člen 7/I ter 212 ZPP). Pritožbeno sodišče ob tem pritrjuje tako dejanskim kot tudi materialnopravnim razlogom sodišča prve stopnje, ki jih je navedlo za utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju proti toženi stranki in jih pritožba zgolj z izpostavljanjem definicije zavarovalnega primera po prvem odstavku 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti PG-opo/08-4 kot tudi Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti PG-opo/07-2 ne more uspešno izpodbiti.

Ob obrazloženem je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno očitani bistveni kršitvi nista bili storjeni, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih postopkovnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP). Zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je po določbi člena 164 ZPP pridržana za končno sodbo.