UPRS sodba I U 760/2012

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je s sklepom št. DT 42916-885/2010-1-0815-02 z dne 14. 3. 2011 zavrgel pritožbo tožnika zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 42911-09638/2010-1 08162-07 F012, s katerim se izterjuje neplačana obveznost iz naslova dohodnine. Zoper navedeni sklep z dne 30. 9. 2010 je namreč tožnik dne 4. 11. 2010 vložil pritožbo, ob preizkusu le-te pa je prvostopenjski organ ugotovil, da pritožba ni bila vložena v roku 8 dni in zato ni bila vložena pravočasno. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da je bil tožnik, kot izhaja iz sporočila o prispelem pismu, dne 11. 10. 2010 obveščen, da mu je bila poizkušana vročitev dokumenta, v sporočilu pa je bilo navedeno, da lahko dokument osebno prevzame na pošti v roku 15 dni, ki začne teči od dne 12. 10. 2010, po poteku tega roka pa bo pismo puščeno v hišnem predalčniku. Ker tožnik v navedenem roku ni prevzel pošiljke na pošti, je bilo dne 27. 10. 2010 pismo vloženo v hišni predalčnik. Z dnem poteka 15-dnevnega roka, ki se je iztekel na dan 26. 10. 2010, je bila vročitev opravljena. Zadnji dan za vložitev pritožbe je bil tako 3. 11. 2010, tožnik pa jo je vložil dne 4. 11. 2010, kar je 1 dan po poteku roka. Nato se sklicuje na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer na 87. člen ki vsebuje določbe o osebnem vročanju. Dodaja, da je bilo ob preizkusu pritožbe ugotovljeno, da pritožba ni bila vložena v roku 8 dni od prejema sklepa z dne 30. 9. 2010. Skladno s 87. členom ZUP je bil tožniku sklep vročen dne 26. 10. 2010. Ker je tožnik vložil pritožbo dne 4. 10. 2010, zadnji dan za vložitev pritožbe pa je bil dne 3. 11. 2010, je bil pritožba vložena prepozno. Odločitev je sprejeta na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP, ki določa, da organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če ta ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba.

Tožnik je zoper prvostopenjski sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. DT 499-29-271/2011-2 z dne 30. 3. 2012 zavrnilo. Drugostopenjski organ se sklicuje na določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki v 157. členu določa, da se pritožbo vloži v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep. Nato se sklicuje tudi na določbe ZUP, ki se na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporabljajo za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom, in sicer na njegov 100., 68. in 240. člen. Poudari, da se morajo na podlagi 87. člena ZUP odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, in navaja vsebino določbe.

Nato ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je bila dne 11. 10. 2010 poizkušana vročitev sklepa o davčni izvršbi in da je bilo sporočilo z opozorilom na pravne posledice vloženo v hišni predalčnik. Po 87. členu ZUP se šteje, da je vročitev opravljena z dnem poteka 15 dnevnega roka za prevzem pisma in ne z dnem, ko je pismo puščeno v predalčniku. Dodaja še, da rok za pritožbo teče od vročitve sklepa in ne od dneva, ko se je tožnik seznanil z vsebino. Ker skladno s procesnimi pravili pritožbeni rok začne teči naslednji dan po vročitvi, kar je v tem primeru 27. 10. 2010, se je osemdnevni rok za pritožbo iztekel 3. 11. 2010. S tem, ko je tožnik pritožbo vložil 4. 11. 2010 priporočeno po pošti, ta ni bila vložena pravočasno. Ker je pravočasnost pritožbe eden od formalnih pogojev za njeno obravnavanje, je odločitev prvostopenjskega organa, da pritožbo zavrže, pravilna.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo, v kateri navaja potek postopkov in zatrjuje, da je bila pritožba zoper sklep z dne 30. 9. 2010 vložena pravočasno. Tudi tožnik navaja 87. člen ZUP. Poudarja, da mu je bilo v postopku vročanja sklepa z dne 30. 9. 2010 dne 11. 10. 2010 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, ter da je rok za prevzem pošiljke pričel teči dne 12. 10. 2010, iztekel pa se je 26. 10. 2010. Skladno s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se šteje, da je bilo pisanje (sklep z dne 30. 9. 2010) tožniku vročeno naslednji dan po poteku roka za prevzem pošiljke (26. 10. 2010), kar je 27. 10. 2010 in je osemdnevni rok za vložitev pritožbe pričel teči od dne vročitve, kar je 28. 10. 2010, iztekel pa se je 4. 11. 2010. Tako je pritožba poslana priporočeno po pošti pravočasna. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep in tožniku naloži povrnitev stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep je pravilen in skladen z zakonom. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi odločitev utemeljujeta organ prve in druge stopnje.

V obravnavanem primeru dejansko stanje med strankama ni sporno. Tako ni sporno, da je bila dne 11. 10. 2010 poizkušana vročitev sklepa o davčni izvršbi z dne 30. 9. 2010, da je bilo tega dne sporočilo z opozorilom na pravne posledice vloženo v hišni predalčnik in da je bilo pismo dne 27. 10. 2010 vloženo v hišni predalčnik tožnika. Prav tako ni sporno, da je tožnik pritožbo priporočeno po pošti poslal dne 4. 11. 2010. Kot sta navedla že oba davčna organa velja vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da velja vročitev (s fikcijo) za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem dokumenta, ki je določen v drugem odstavku 87. člena ZUP. Ker je bila po navedenem v tem primeru vročitev opravljena dne 26. 10. 2010, se je osemdnevni rok za vložitev pritožbe iztekel dne 3. 11. 2010. S tem je tudi po presoji sodišča stališče tožnika, da je bila pritožba, ki je bila poslana 4. 11. 2010 priporočeno po pošti, vložena pravočasno, napačno.

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Ker se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ se nanje tudi sklicuje, v smislu določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temeljita na 25. členu ZUS-1.