VSL sklep I Cp 2221/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.2221.2012Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Če pritožnik, ki je sin udeleženke, po veljavnem zakonu nima pravice do pritožbe, mu te pravice ni moglo dati niti sodišče prve stopnje z napačnim pravnim poukom izpodbijanega sklepa.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je bil sprejem udeleženke na oddelek pod posebnim nadzorom, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica Begunje, utemeljen in da se udeleženka zadrži na zdravljenju še do 31.8.2012; s stroški postopka je obremenilo proračun.
2Zoper navedeni sklep se je naslednji dan po njegovi vročitvi udeleženki pritožil njen sin I. B.. V pritožbi se sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ni res, da je mati odklanjala vodo in hrano, sicer pa bi bilo morebitne blodnjave motnje treba zdraviti ambulantno, ne z odvzemom prostosti, upoštevaje materino starost. Predlaga razveljavitev sklepa.
3Pritožba ni dovoljena.
4Postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, kakršen je tudi obravnavani, ureja Zakon o duševnem zdravju (1) (ZDZdr). Zoper sklep, ki ga izda sodišče v takem postopku, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana.
5Sodišče prve stopnje je torej izpodbijani sklep opremilo z napačnim pravnim poukom. Njegova vsebina je povzeta po drugem odstavku 77. člena Zakona o nepravdnem postopku (2) (ZNP), ki je v tem delu prenehal veljati na podlagi prehodne določbe 113. člena ZDZdr z dnem, ko se je začel uporabljati ta zakon (12.8.2009).
6Pritožnik, ki je sin udeleženke, po zdaj veljavnem zakonu nima pravice do pritožbe, zato mu te pravice ni moglo dati niti sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Pritožnik se prav tako ne more uspešno sklicevati na sorodstveno razmerje z udeleženko. Po 10. točki 2. člena ZDZdr ima polnoletni otrok lahko položaj najbližje osebe, ki se sme pritožiti zoper odločitev sodišča o prisilnem zdravljenju, vendar le takrat, ko oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, ni sama določila svoje najbližje osebe. Ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Iz obvestila PBB sodišču prve stopnje je namreč razvidno, da je najbližja oseba udeleženke njena hči SJ. Pritožnik bi se zato lahko pritožil le, če bi ga mati izbrala oziroma določila kot najbližjo osebo.
7Če pritožbo vloži oseba, ki ni imela te pravice, je takšna pritožba nedovoljena, upoštevaje četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (3) (ZPP), ki se po 37. členu ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku. Vsebinsko obravnavanje takšne pritožbe po prvem odstavku 343. člena ZPP ni dopustno. Sodišče druge stopnje zato ni bilo dolžno preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, niti se opredeliti do pritožbenih trditev, ampak je pritožbo I. B. na podlagi 1. točke 365. člena ZPP brez nadaljnjega zavrglo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1)Ur. list RS, št. 77/2008.
(2)Ur. list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. list RS, št. 87/2002, 131/2003 in 77/2008
(3)Ur. list RS, št. 73/2007 - UPB3 in 45/2008
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 12. 2012Nazaj na vrh ↑