VSC sklep II Kp 38010/2010

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
Obdolženec mora plačati sodno takso.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornika obdolženca za vrnitev v prejšnje stanje za napoved pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča I K 38010/2010 z dne 1. 6. 2011.

Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženca, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Višji državni tožilec svétnik F. H. je v pisnem predlogu, podanem po določbi drugega odstavka 445. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlagal zavrnitev pritožbe.

Obdolženec in zagovornik sta bila s predlogom višjega državnega tožilca seznanjena in je nanj zagovornik odgovoril. V odgovoru izraža nestrinjanje s predlogom višjega državnega tožilca, predlaga naj mu pritožbeno sodišče ne sledi in naj sledi njegovi pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

V nasprotju z zagovornikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po skrbni oceni, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedenih razlogov, ki naj bi opravičevali obdolženčevo zamudo napovedi pritožbe zoper dne 1. 6. 2011, med drugim v njegovi navzočnosti razglašeno sodbo, pravilno odločilo, ko je predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Niti najmanj ni dvomljiv pritožbeno napadeni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti zatrjevanja v predlogu, da obdolženec po razglasitvi obsodilne sodbe, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, danega pouka o dolžnosti napovedi pritožbe zoper izrečeno sodbo v roku 8 dni od razglasitve, ni razumel. Zanj je imelo sodišče prve stopnje trdo podlago v ugotovitvi, oprti na izpisek iz kazenske evidence, da se obdolženec tokrat ni znašel prvič v kazenskem postopku in da tako ve za njegov potek. Glede na to, da iz predmetnemu kazenskemu spisu priloženega kazenskega spisa Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. K 94/2007 izhaja, da je bila obdolžencu za kaznivo dejanje po drugem odstavku 302. člena KZ, že dne 4. 3. 2009 prav tako izrečena pogojna obsodba in da je bil po njeni razglasitvi, na kateri je bil navzoč, poučen o dolžnosti napovedi pritožbe zoper sodbo na način, da jo lahko napove takoj ali najkasneje v roku 8 dni od razglasitve, za obdolženca nikakor ni mogoče zagovarjati, da danega mu pouka o dolžnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni od razglasitve sodbe ni razumel. Navedbam, s katerimi zagovornik skuša prepričati nasprotno, tako ni moč priznati uspeha.

Neutemeljene pa so tudi navedbe, s katerimi zagovornik izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tudi sklicevanje na poslabšanje obdolženčevega bolezenskega stanja, ni opravičljiv razlog za zamudo napovedi pritožbe. Za pritožbeno ponovljeno zatrjevanje, da je pri obdolžencu prišlo do občutnega poslabšanja zdravstvenega stanja, v k predlogu priloženi fotokopiji (in ne originalu) zdravniškega potrdila Zdravstvenega doma B., ki ga je dne 20. 6. 2011 izdala zdravnica Z. M., ni podlage. V njem se namreč navaja, da se obdolženec zdravi zaradi kronične obrabe obeh kolkov in hrbtenice in da zaradi omenjenega zdravstvenega stanja ter poslabšanja osnovne bolezni ni bil sposoben udeležbe na sodišču v času od 2. 6. do 20. 6. 2011. To, da obdolženec ni bil sposoben udeležbe na sodišču, pa tudi po oceni sodišča druge stopnje istočasno še ne more pomeniti, da obdolženec ne bi mogel pravočasno opraviti obravnavanega problematiziranega procesnega dejanja. Za napoved pritožbe zoper sodbo se namreč “udeležba na sodišču”, ne zahteva.

Četudi bi držalo, da obdolženec ne obvlada dela z računalnikom in da ga doma sploh nima, pa ni nikakršnega dvoma, da je z v napadenem sklepu citiranim pisnim opravičilom izostanka z enega od narokov razpisane glavne obravnave, izkazal, da je vešč komuniciranja s sodiščem tudi v obliki pisne vloge, poslane po pošti. Stališču sodišča prve stopnje, da bi obdolženec, kljub takšnemu zdravstvenemu stanju, ki mu je onemogočilo prihod na sodišče, ob tem, da glede na podatke, ki jih je sam dal ne živi sam, pravočasno vložil napoved pritožbe tudi na drug način, zato ni moč odreči razumnosti.

Tudi pritožbenemu prikazovanju, da je obdolženec najprej želel govoriti z zagovornikom, da bi mu ta pojasnil, kaj se je dejansko sploh zgodilo in kako postopati naprej, pri katerem izhaja zagovornik iz trditve, da se obdolženec ni zavedal pomena instituta napovedi pritožbe in ga očitno ni razumel in da poleg tega tudi ni imel prave možnosti kakršnegakoli drugega kontakta, sploh pa zaradi zares slabega zdravstvenega stanja, ki mu ni dopuščalo kakršnihkoli aktivnosti že, ni moč slediti. Na razglasitvi sodbe dne 1. 6. 2011 navzoč obdolženec je bil seznanjen s tem, kakšna sodba mu je bila izrečena. Sodišče prve stopnje ga je tudi zanj dovolj razumljivo poučilo o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v roku 8 dni od razglasitve sodbe in na zakonsko domnevo, da se bo štelo, če v tem roku pritožbe ne bo napovedal, da se je pravici do pritožbe zoper izrečeno mu sodbo odpovedal. Obdolžencu je bila pisno izdelana sodba brez obrazložitve in poukom, da zoper njo pritožba ni dopustna, ker nihče od upravičencev do pritožbe, pritožbe v zakonskem roku ni napovedal, po dveh obvestilih (16. 6. in 17. 6. 2011), osebno vročena dne 18. 6. 2011. Iz v tem sklepu citiranega zdravniškega potrdila je moč sklepati, da je bil obdolženec pri zdravniku v Brežicah dne 20. 6. 2011. Že sodišče prve stopnje je izpostavilo, da je kvalificirano pomoč zagovornika poiskal šele dva dni za tem, na kar je utemeljeno sklepalo iz dne 22. 6. 2011 podpisanega pooblastila obdolženca zagovorniku. To pa le še dodatno potrjuje, da obdolženec v zvezi z iskanjem pravne pomoči ni zasledoval tega, kar zatrjuje zagovornik.

Iz teh razlogov in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na tak izid pritožbenega postopka, mora obdolženec plačati sodno takso kot strošek, nastal v zvezi s pritožbo, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje. Iz podatkov, ki jih je obdolženec dal v postopku pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je upokojen, da prejema pokojnino v višini 600,00 EUR, da je solastnik stanovanjske hiše in da skupaj z ženo še vedno pomagata pri postavitvi ograj, kar kot dejavnost sedaj opravlja njegov sin s svojo družino. Ob takih premoženjskih in socialnih razmerah obdolženca, in ko pritožbena navedba o slabem zdravstvenem stanju obdolženca tudi ni ustrezno podkrepljena, sodišče druge stopnje ocenjuje, da bo obdolženec zmogel plačati sodno takso v zvezi s pritožbo, ne da bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje.