UPRS sodba III U 476/2010

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo št. 351-679/2008-7 z dne 19. 5. 2010 je upravni organ prve stopnje v točki 1. izreka ugodil pritožbi investitorja A.A., zoper odločbo istega organa št. 351-679/2008-4 z dne 21. 12. 2009, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta na parc. št. 2726/17 in 2726/18 k.o. B. in v 2. točki izreka odpravil navedeno odločbo. V 3. točki izpodbijane odločbe pa je prvostopni organ investitorju A.A. izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 276/17 in 276/18 k.o. B. pod tam navedenimi pogoji. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje odločbo izdal na podlagi določb prvega odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) saj je ugotovil, da je pritožba utemeljena in da ni potreben nov ugotovitveni postopek, zato je zadevo rešil drugače in z novo odločbo nadomestil odločbo, ki se je izpodbijala s pritožbo. V pritožbenem postopku je preveril, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja navedeni v 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu ZGO-1) in ugotovil, da se parcela na kateri bo potekala gradnja nahaja na ureditvenem območju prostorska enota B-37/1 za katero je s planskim aktom Občine Koper določen način urbanističnega urejanja v Prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Koper (v nadaljnjem besedilu PUP) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah PUP v Občini Koper, ki se na podlagi 36. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o PUP Koper uporablja za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega Odloka. Ugotovil je, da so izpolnjeni vsi pogoji, med drugim tudi pogoj, ki se nanaša na plačilo komunalnega prispevka oziroma dokazilo, da so na drug zakonit način izpolnjene obveznosti investitorja v zvezi s plačilom komunalnega prispevka. Ugotovil je, da je investitor dne 25. 7. 2008 pri Mestni občini Koper vložil zahtevo za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, vendar pristojni organ Mestne občine Koper v zakonitem 15-dnevnem roku, ki je potekel dne 12. 8. 2008 o zahtevku ni odločil, to pa pomeni, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor si je pridobil vsa potrebna soglasja upravljalcev komunalne infrastrukture, s tem je jasno izkazano, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske infrastrukture zgrajeni in je priključitev možna. Ugotovil je, da investitor izpolnjuje vse zahteve iz 66. člena ZGO-1, ki jih mora preveriti upravni organ preden izda gradbeno dovoljenje, zato je zahtevi investitorja ugodil.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-259/2010-2-MP z dne 21. 9. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper odločbo izpodbijano v tem upravnem sporu.

Tožeča stranka v tožbi navaja da je izpodbijana odločba nezakonita, saj je bila izdana kljub temu, da investitor ni plačal komunalnega prispevka. Odločba o odmeri komunalnega prispevka pa ni bila izdana zato, ker zemljišče investitorja ni komunalno opremljeno. Komunalna infrastruktura zemljišča ni ustrezna glede širine cestišča, saj ni omogočen dvosmerni promet, na kar je pooblaščenec tožeče stranke opozarjal že v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Opozarja na napačno uporabo devetega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu ZPNačrt), saj meni, da bi moral za uporabo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt poteči tudi 30-dnevni zakonski rok določen v osmem odstavku 79. člena ZPNačrt, ki je določen za odločitev župana o pritožbi zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka. Ker v tej zadevi ni prišlo do molka organa druge stopnje, temveč kvečjemu le do molka organa prve stopnje, ni mogoče šteti, da je investitorjeva obveznost plačila prispevkov izpolnjena na drug zakonit način, kot to zahteva 5. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

K točki I izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in obrazložitvi upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Po določbi 5. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja predložiti dokazilo, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti. Gre za dajatve in prispevke, ki so povezani z nameravano gradnjo. Eden od takih je komunalni prispevek, kadar se odmerja za potrebe gradnje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt). ZPNačrt je tako predpis, ki določa obveznost plačila komunalnega prispevka zaradi gradnje in ureja primere, ko njegovo plačilo ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). V obravnavanem primeru ni sporno, da je investitor pri tožeči stranki dne 25. 7. 2008 podal zahtevek za odmero komunalnega prispevka v zvezi s predmetno gradnjo in da tožeča stranka v zakonitem 15-dnevnem roku, ki je potekel dne 12. 8. 2008 o zahtevku ni odločila. V devetem odstavku 79. člena ZPNačrt je določeno, da če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v roku 15 dni (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Po presoji sodišča sta tako upravna organa v tem primeru pravilno uporabila navedeno zakonsko določbo. Postopek odmere komunalnega prispevka je bil sprožen zaradi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, zato mora biti odločitev hitra in je zakonodajalec predvidel varovalko, da ima potek roka za odmero komunalnega prispevka za posledico, da njegovo plačilo ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja ( tako tudi odločba VS RS opr. št. X Ips 16/2011 in X Ips 18/2011 z dne 15. 12. 2011). Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da je bil napačno uporabljen deveti odstavek 79. člena ZPNačrt zato, ker v odmerni zadevi komunalnega prispevka investitor ni izčrpal pravnega sredstva v zvezi z molkom organa prve stopnje (čl. 79/8 ZPNačrt), ni utemeljen. Razlog, zaradi katerega odmerni organ ni komunalni prispevek odmeril v roku iz šestega odstavka 79. člena ZPNačrt za odločanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa po mnenju sodišča ni pravno relevanten.

Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke glede minimalne komunalne oskrbe objekta. V drugem odstavku 66. člena ZGO-1 je namreč določeno, da minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Iz projektne dokumentacije nesporno izhaja, da se objekt priključuje na javno vodno omrežje, javno elektro omrežje, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Iz upravnih spisov tudi izhaja, na kakšen način se bo zagotavljala komunalna minimalna oskrba objekta, saj so bila za navedene priključitve pridobljena vsa potrebna soglasja pristojnih upravljavcev, med katerimi je tudi soglasje pristojnega organa tožeče stranke, ki je kot pristojni soglasodajalec dne 16. 9. 2008 izdal soglasje za ureditev cestnega priključka z gradbene parcele na javno pot. Dne 27. 8. 2009 pa je podal tudi mnenje, v katerem ugotavlja, da je investitor izpolnil vse pogoje in obveznosti prenosa lastništva zaradi širitve poti in da se lahko odmeri komunalni prispevek. Iz projektne dokumentacije pa je tudi razvidno, da se bo objekt priključil na javno cesto preko poti na parc. št. 2726/16 v širini 6 m s čemer je soglašal tudi pristojni organ tožeče stranke.

Glede na navedeno je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo, ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, odločba pa pravilna na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi svoje stroške postopka.