VSL sklep I Cp 246/2012

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne zadeva v ponovno odločanje.

II. Nasprotna udeleženca sama nosita stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za ureditev meje ponovno zavrglo, tokrat zato, ker predlagateljica predloga, kljub pozivu sodišča na naroku 6. 10. 2011, ni ustrezno dopolnila.

2Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. V bistvenem navaja, da nikoli ni trdila, da je lastnica ali solastnica parcele 871 k.o. x., temveč je zatrjevala, da je solastnica parcele 887 k.o. x.. Res sta poleg nje solastnika te parcele še M. S. in T. J., vendar pa kljub temu ni potrebno, da bi predlog za ureditev meje morali vložiti vsi trije solastniki. Opozarja, da je bila le ona napotena na postopek za ureditev meje s strani GURS. V kolikor je bil poziv napačen ali pomanjkljiv, sama ne more nositi posledic napačnih navodil pristojnih organov. Meni, da ne gre za nujno sosporništvo. Prav tako meni, da je s svojim predlogom pravilno zahtevala, da se uredi meja med parcelama 887 in 871 k.o. x. v mejnih točkah 674 in 675, za kateri meni, da sta določeni napačno. V kolikor bo meja pravilno določena, bo ugotovljeno, da pot, ki si jo je ogledalo sodišče na kraju samem, poteka po parceli, ki je v njeni solasti in ne po parceli nasprotnih udeležencev.

3Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženca. Menita, da je odločitev sodišča pravilna in predlagata zavrnitev pritožbe. Priglašata stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Niti Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), niti Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) ne določata izrecno, ali ima posamezni solastnik (sam) pravico zahtevati ureditev meje. Do odgovora na to vprašanje zato pridemo z uporabo pravil, ki veljajo za varstvo lastninske pravice. Tako ima solastnik (ali skupni lastnik) sam pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari (primerjaj 100. člen SPZ). Ker gre pri predlogu za ureditev meje za varstvo lastninske pravice v širšem smislu, ni videti razloga, da bi solastniku odrekli aktivno legitimacijo za vložitev predloga. Takšno stališče zavzema tudi teorija (1), sprejeto pa je bilo tudi v sodni praksi (2). Tudi sicer velja, da nujnega sosporništva na aktivni strani ni, saj ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v pravni skupnosti, če so drugi pasivni (3).

6Predlagateljica je torej, ne glede na to, da je (le) solastnica parcele 887 k.o. x.(4), za vložitev predloga aktivno legitimirana. Ravnanje sodišča, ko je predlagateljico pozvalo, da predlog zaradi pomanjkljive aktivne legitimacije dopolni, je zato nepravilno, nepravilna pa je posledično tudi odločitev o zavrženju predloga iz tega razloga.

7Pritožba nadalje utemeljeno opozarja, da predlog za ureditev meje tudi sicer ni terjal dopolnitve v smislu 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 37. členom ZNP (5).

8Po 132. členu ZNP mora predlog za ureditev meje vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Vložen predlog vse te obvezne sestavine vsebuje, prav tako pa je razumljiv do te mere, da ga sodišče lahko obravnava. Med drugim tako iz njega jasno izhaja, da predlagateljica predlaga ureditev meje med parcelo 887 k.o. x., katere solastnica je, ter parcelo 871 (in 873) k.o. x., ki sta v solasti nasprotnih udeležencev. Predlagateljica nadalje zatrjuje, da je meja sporna v točkah 674 in 675, saj po njenem mnenju poteka naravnost, to je brez lomljenja v škodo parcele 887 oziroma tako, da pot, ki v naravi obstoji, poteka po parceli 887.

9Na tak predlog, v pogledu opisa razmerja o katerem naj odloči, je sodišče prve stopnje tudi vezano. Povedano drugače: predmet urejanja v tem postopku je del meje med parcelo 887 in 871, obe k.o. x., in ne morda kakšna druga (tudi) sporna meja ali celo nujna pot, če seveda predlagateljica v teku postopka ne bi predloga (sama) razširila ali spremenila. Sodišču se torej z ostalimi spornimi razmerji v tem postopku ni potrebno ukvarjati in zato tudi izjave predlagateljice, ki kažejo še na druge spore, še ne pomenijo, da je konkretni predlog nerazumljiv in nesposoben za obravnavo.

10Zaradi opisanih kršitev je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo v nov postopek. Glede na naravo stvari in okoliščine primera je namreč ocenilo, da dopolnitev postopka s strani pritožbenega sodišča ni mogoča.

11Mejo med parcelo 871 in 887 k.o. x. (6) je po naravi stvari mogoče urediti le enako za vse (so)lastnike. Odločba, ki jo bo v tej zadevi izdalo sodišče, se bo zato nanašala tudi na preostala dva solastnika parcele 887 k.o. x., oziroma bo posegala v njune pravne interese. Ne glede na to, da predlagateljica obeh solastnikov ni navedla kot (formalnih)udeležencev, pa sta oba, upoštevajoč pri tem 19. člen ZNP, materialna udeleženca tega postopka. Sodišče jima bo zato moralo, kot je delno to že storilo (7), upoštevajoč pri tem 19. in 30. člen ZNP, omogočiti udeležbo v tem postopku.

12V zvezi z udeleženci postopka pa pritožbeno sodišče pritožnico posebej opozarja, da predlaga ureditev meje tudi v mejni točki 675. Kot je mogoče razbrati iz grafične priloge odločbe z dne 30. 5. 2005, gre za tromejo in bi zato v postopku moral sodelovati tudi lastnik parcele 876 k.o. x., saj sicer sodišče mejne točke v tromeji ne bo moglo določiti (8). Na mestu je, glede na vsebino predloga in nadaljnje navedbe predlagateljice, tudi opozorilo, da sodišče v sodnem postopku za ureditev meje, meje ne ureja na podlagi podatkov katastra, pač pa na podlagi močnejše pravice, zadnje mirne posesti oziroma pravične ocene, kot to določa 77. člen SPZ.

13Glede na potek naroka na kraju samem, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo 6.10.2011, bo na novem naroku moralo sodišče v prvi vrsti, saj sicer ni mogoče določiti sporne mejne površine oziroma ugotoviti, ali je del meje, katere ureditev se predlaga res sporen (spornost meje je namreč pogoj za njeno sodno urejanje – primerjaj 131. člen ZNP), pozvati tako predlagateljico kot nasprotna udeleženca, da pokažejo vsak svojo zatrjevano mejno linijo, nato pa postopati po 77. členu SPZ.

14Ker po 35. členu Zakona o nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, v zvezi s postopki za ureditev meje pa zakon drugačnih določb nima, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške odgovora na pritožbo nasprotna udeleženca nosita sama.

------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj stališče dr. Vesne Rijavec v članku „Postopek za ureditev meje“, objavljen v Podjetje in delo, letnik 2003, št. 6.

(2) Pravni stavek št. 11, sodna praksa v delu Tone Frantar, Stvarno pravo, stran 415

(3) primerjaj stališče Nine Betteto v članku Procesni institut sosporništva glede na učinke, Pravnik 1995, št. 1 – 3, stran 98, podobno v članku Pogostejši problemi enotnega in nujnega sosporništva, objavljen v Pravosodnem biltenu 2001, št. 3

(4) Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je predlagateljica solastnica par. št. 871 k.o. x., na kar pritožba utemeljeno opozarja.

(5) Po 108. členu ZPP sodišče v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva od vložnika, da jo mora popraviti ali dopolniti. Če tega ne stori, jo sodišče zavrže.

(6) Parcela 873 k.o. x., kot je mogoče zaenkrat ugotoviti iz grafičnega prikaza odločbe z dne 30. 5. 2005 (priloga B1), ne meji s parcelo 887 k.o. x.

(7) Sodišče je že v letu 2009 ob solastnika obvestilo o tem postopku, jima vročilo predlog za ureditev meje, prvi sklep o zavrženju predloga in sklep pritožbenega sodišča ter ju vabilo na narok 21.9. 2009.

(8) V sodni praksi se predlogi, ki ne zajamejo mejašev na tromeji, sicer (še) dopuščajo, vendar pa geodetska stroka že nekaj časa opozarja, da je takšno ravnanje neustrezno, rešitev, da se mejnik ne določi neposredno na tromeji, pa sporna.