VSRS Sodba I Ips 13101/2010-54

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 13101 z dne 12. 5. 2011 razveljavi ter predlog okrožne državne tožilke Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu Ktr AOO/267/10 BB/bb z dne 20. 1. 2011 za preklic pogojne obsodbe zavrže.

1Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je z uvodoma citirano sodbo odločilo, da se pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu II K 13101/2010 z dne 10. 6. 2010, prekliče ter v njej določena kazen dveh mesecev zapora izreče.

2Zoper navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, s katero je bilo odločeno o preklicu pogojne obsodbe, je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka, in sicer na podlagi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi kršitve kazenskega zakona po 5. točki prvega odstavka 372. člena ZKP. Predlagala je, da se napadeno sodbo spremeni.

3Zahteva je bila poslana v odgovor obsojenemu, ki pa pošiljke ni dvignil.

4V zahtevi vrhovna državna tožilka navaja, da je bila sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu II K 13101/2010 z dne 10. 6. 2010, s katero je bila obsojenemu E. Š. izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo dveh mesecev in preizkusno dobo dveh let ter s posebnim pogojem, da v roku treh mesecev oškodovancu M. V. povrne škodo v znesku 360,00 EUR, upoštevana v naknadno izrečeni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici II K 5895/2009-57 z dne 28. 3. 2011. V tej sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici je bila obsojenemu Š. določena nova enotna kazen sedem mesecev zapora in nova preizkusna doba v trajanju dveh let in šest mesecev ter nov posebni pogoj, in sicer, da K. klubu plača znesek 659,36 EUR v roku petih mesecev od pravnomočnosti te sodbe. S takim izrekom je po mnenju vrhovne državne tožilke sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 10. 6. 2010 izgubila svojo samostojnost in bi bil preklic pogojne obsodbe možen le pod pogoji iz nove sodbe Okrožnega sodišča Nova Gorica, torej v zvezi s posebnim pogojem le v primeru, če K. klubu ne bi plačal zneska 653,36 EUR (glede na to, da v tej sodbi ni bil več vsebovan posebni pogoj povrnitve premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu M. V.).

5Pritrditi je vrhovni državni tožilki, da je bilo z izpodbijano sodbo odločeno o preklicu pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu II K 13101/2010 z dne 10. 6. 2010, ki pa je izgubila svojo samostojnost z njeno vključitvijo v sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici II K 5895/2009-57 z dne 28. 3. 2011. Glede na navedeno niso bili več izpolnjeni pogoji 506. člena ZKP za izvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe, ki je bil začet na podlagi predloga okrožne državne tožilke Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu z dne 20. 1. 2011. Ne glede na to, da citirana sodba Okrožnega sodišča v Novi Gorici sploh ni vsebovala posebnega pogoja iz citirane sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, bi bilo možno odločati le o preklicu pogojne obsodbe, ki je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, saj so bili v tej pogojni obsodbi določeni na novo vsi pogoji, ki se jih mora obsojenec držati, da pogojna obsodba ne bo preklicana. Z odločanjem o pogojni obsodbi, ki kot samostojna sodba sploh ni več obstajala, so bile torej kršene določbe 506. člena ZKP o postopku za preklic pogojne obsodbe, s čimer je bila storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na izdajo nezakonite sodbe o preklicu pogojne obsodbe. Zaradi navedenih razlogov je bilo tudi odločeno, da se predlog okrožne državne tožilke za preklic pogojne obsodbe zavrže.