UPRS sodba II U 215/2012

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdnim postopkom pod opr. št. III P 905/2009. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi finančni pogoj. Ta se ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Na podlagi navedb prosilca in predloženih listin je tožena stranka ugotovila, da je prosilec v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejemal pokojnino v višini 718,59 EUR mesečno, njegova žena pa 348,58 EUR mesečno. Povprečni mesečni dohodek prosilca in njegove žene je tako znašal 533,58 EUR. V skladu z določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v času vložitve vloge znašal 520,00 EUR. Ker torej povprečni dohodek na člana družine presega navedeni znesek, tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da se pri ugotavljanju finančnega pogoja upoštevajo zgolj neto prejemki, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne in sodne prepovedi.

Tožnik v tožbi navaja, da bi se naj njegova vloga smatrala kot vloga za izjemno brezplačno pravno pomoč. Dne 10. 4. 2012 je na sodišču podal predlog za osebni stečaj, ker je plačilno nesposoben. Na podlagi sodne prepovedi mu bodo namreč do smrti odtegovali od pokojnine znesek, ki bo presegal 584,29 EUR. To pomeni, da je njegov dejanski dohodek 584,29 EUR. Če k temu prišteje ženino pokojnino, imata skupaj 932,87 EUR, kar pa je manj od predpisanega cenzusa. Razen tega oba plačujeta tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, tako da je dohodek še manjši. Sam je slabega zdravstvenega stanja. Je sladkorni bolnik, čaka na operacijo kolkov, prav tako je izgubil več zob, za kar bo potreboval dodatna sredstva. Tudi žena boleha za sladkorno boleznijo. Zaradi navedenega oba potrebujeta dieto, ki pa si je ne moreta privoščiti zaradi slabega finančnega položaja. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. V času vložitve vloge je višino osnovnega zneska minimalnega dohodka določal Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) in sicer v višini 260,00 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako znaša 520,00 EUR.

Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do brezplačne pravne pomoči omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus pa je pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vezan tako organ za brezplačno pravno pomoč kakor tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnika in njegove žene iz naslova pokojnine, kot so razvidni iz potrdila ZPIZ, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Sicer pa tudi tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovljeni višini prejemkov, ugovarja le, da so dohodki po odtegljajih bistveno nižji. Navedena okoliščina pa za samo odločitev o zadevi ni relevantna, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec zaradi poravnavanja svojih obveznosti na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi, niti stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem. Pri omogočanju dostopa do brezplačne pravne pomoči se namreč v skladu z določbami ZBPP in socialno varstvenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. V navedenem minimalnem dohodku pa so že upoštevana sredstva, ki so potrebna za zadovoljitev minimalnih življenjskih potreb (v višini, ki omogoča preživetje). Višina minimalnega dohodka je tako po ZDIU12 znašala 260,00 EUR, medtem ko ZBPP kot kriterij za ugotavljanje socialne ogroženosti določa 2-kratnik navedenega zneska, to je znesek 520,00 EUR. Tožniku pa je dohodek v navedeni višini zagotovljen.

Tožnik v tožbi navaja, da v bistvu uveljavlja izredno brezplačno pravno pomoč. V skladu z določbo 22. člena ZBPP je mogoča tudi izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči, ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, če lastni dohodek prosilca ne presega 2-kratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, če je prošnja utemeljena z družinskimi razmerami, zdravstvenim stanjem prosilca ali z izrednimi finančnimi obveznostmi, vendar mora prosilec navedene okoliščine uveljavljati že v prošnji za BPP in jih tudi izkazati. V takšnem primeru mora podati mnenje tudi pristojni center za socialno delo. Tožnik pa v svoji vlogi ni uveljavljal izjemne odobritve brezplačne pravne pomoči, niti ni navajal okoliščin v smislu 22. člena ZBPP. Sodišče zato sedaj v upravnem sporu ne more upoštevati navedenih okoliščin, ker se v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe glede na dejansko in pravno stanje, kot je bilo v času njene izdaje. Ob tem pa sodišče dodaja, da se lahko brezplačna pravna pomoč zaprosi v katerikoli fazi postopka, zato lahko tožnik, če meni, da izpolnjuje navedene pogoje po 22. členu ZBPP, ponovno vloži prošnjo, vendar pa mora po določbah ZBPP pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega je ta odobrena.

8Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odloča pravilna in zakonita, je

tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o

upravnem sporu (ZUS-1).