VSL sklep I Cpg 298/2012

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil:

"1. Prvemu nasprotnemu udeležencu U.B. se začasno prepoved izplačati 231.010,59 EUR iz naslova unovčenja bančne garancije št. ... z dne 21.4.2011 upravičencu M. do pravnomočnosti sodbe v pravdi o dopustnosti unovčitve bančne garancije, ki jo mora vložiti v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka sklepa o izdaji začasne odredbe.

2Drugemu nasprotnemu udeležencu M. se začasno prepove ponovno vlaganje zahtevka za unovčenje predmetne bančne garancije do pravnomočnosti sodbe o dopustnosti unovčitve bančne garancije.

3Drugi nasprotni udeleženec mora povrniti predlagatelju stroške tega postopka po odmeri sodišča v znesku 546,36 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 9. dan po izdaji sklepa".

2Predlagatelj je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano začasno odredbo izda.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ocenilo, da tožeča stranka (upnik) ni navedla, v zavarovanje katere terjatve predlaga izdajo začasne odredbe niti ni zatrjevala obstoja ene izmed predpostavk, ki so naštete v drugem odstavku 270. oziroma 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik sicer res ni izrecno navedel, katero terjatev naj bi varovala predlagana začasna odredba. Je pa to smiselno razbrati iz njegovih navedb v predlogu ter iz vsebine začasne odredbe, katere izdajo je predlagal, saj naj bi ta veljala do pravnomočnosti sodbe v "pravdi o dopustnosti unovčitve bančne garancije".

6Strinja pa se pritožbeno sodišče z zaključki prvostopenjskega sodišča, da upnik ni niti zatrjeval obstoja enega izmed pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ, ki mora biti kumulativno izpolnjen ob pogoju iz prvega odstavka 272. člena ZIZ.

7Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je z garancijo, na katero meri predlagana začasna odredba, U. B. nepreklicno in "brezpogojno" obvezala, da bo v 15-ih dneh po prejemu prvega pisnega zahtevka upravičenca iz garancije, to je drugega dolžnika, plačala znesek do maksimalne višine 231.010,59 EUR, če izvajalec svoje pogodbene obveznosti ne bo izpolnil v dogovorjeni kvaliteti, količini in rokih, opredeljenih v pogodbi D., št. ... z dne 1.12.2010, sklenjeni med K. B. in M..

8Iz navedenega zapisa je razvidno, da gre za samostojno, od temeljnega posla neodvisno garancijo, ki predstavlja abstraktno zavezo banke, da bo unovčila garancijo, v kolikor bo zahtevek za unovčitev ustrezal pogojem iz garancije. Ugovori iz temeljnega posla v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe na prepoved izplačila zneska po takšni garanciji je zato dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njeni unovčitvi.

9Predlagatelj je v predlogu za izdajo začasne odredbe sicer navedel, da je podano zvičajno ravnanje upravičenca do garancije, češ da je le-ta povzročil, da predlagatelj svojih obveznosti ni mogel izpolniti. Opisal je, katere pogodbene obveznosti naj bi le-ta kršil (med drugim naj ne bi pripravil realnega terminskega in finančnega plana dobav; se naj ne bi držal predvidenega obsega poslovanja, neutemeljeno in neargumentirano naj bi zahteval zamenjavo dobavljenih ogledal itd.). Vendar pa v trditvah upnika ni zaznati ravnanj drugega dolžnika, iz katerih bi izhajalo, da le-ta namerava bančno garancijo zlorabiti, unovčiti z zvijačo oziroma v očitnem nasprotju z namenom, za katerega je bila dana.

10Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ker prvostopenjsko sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).