VSRS Sodba XI Ips 25671/2012-210

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Senat Okrožnega sodišča v Celju je z uvodoma navedenim sklepom obdolžencu na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšal pripor, ki je bil odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, za dva meseca. Višje sodišče v Celju je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zoper sklep drugostopenjskega sodišča je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da so bili dokazi pridobljeni na nezakonit način, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, prav tako ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

B.

3Po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča in v primeru po vložitvi obtožnice. V obravnavanem primeru je bil pripor podaljšan med preiskavo, ko obtožnica še ni bila vložena. Ker pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčevega zagovornika na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.

4Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.