UPRS sklep I U 1667/2011

Tožba se zavrže

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 26. 9. 2011 prejelo tožbo tožečih strank, vloženo zaradi molka organa v zvezi z zahtevo za vračilo preveč plačanega davka, in sicer 1.574,50 EUR iz naslova preveč plačane akontacije davka na dobiček v letu 2003 in 19.014,36 EUR iz naslova preveč plačanega DDV, vse z obrestmi.

V tožbi tožeče stranke navajajo, da so družbeniki družbe A. d.o.o., ki je bila po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisana iz sodnega registra s sklepom št. Srg ... z dne 11. 11. 2004 ter je z dnem objave sklepa v Uradnem listu RS prenehala. Premoženje družbe je, vključno s terjatvami prešlo na družbenike. Navajajo odločbo, s katero je tožena stranka ugotovila, kdo so aktivni družbeniki ter da so tožniki v postopku pred Okrajnim sodiščem v Krškem medsebojno uredili razmerja pri razdelitvi premoženja izbrisane družbe. Pojasnjujejo tudi podlago, na kateri utemeljujejo zahtevo za vračilo preplačanih davkov, in navajajo, da je bil večkrat vložen zahtevek za vračilo davka pri Davčnem uradu Brežice.

Tožniki so nato dne 28. 4. 2008 pri Davčnem uradu Brežice ponovno vložili zahtevo za vračilo zahtevanih zneskov davkov, vendar o tem ni bila izdana nobena odločba. Ker davčni urad ni odločil o zahtevi, so tožniki dne 25. 7. 2011 vložili pritožbo zaradi molka organa na Ministrstvo za finance s predlogom, da odloči v zadevi. Sodišču predlagajo, da v zadevi samo meritorno odloči in zahtevajo povrnitev stroškov upravnega spora.

Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo preplačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb pobotano z dolgom zavezanca iz naslova zamudnih obresti davka od dobička k pravnih oseb v višini 1.574,50 EUR, preplačilo DDV pa se pobota z dolgom izbrisane družbe iz naslova zamudnih obresti davka od dobička pravnih oseb v višini 32.470,69 EUR. Pobot se izvrši na dan 12. 8. 2011. Pooblaščencu je bila odločba vročena dne 28. 9. 2011. Dodaja še, da iz dejanskega stanja izhaja, da tožniki po vložitvi pritožbe niso vložili zahteve za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh in je bila zato tožba zaradi molka organa vložena prezgodaj. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže.

Tožniki nato v nadaljnji pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 23. 11. 2011, navajajo, da je bil zahtevek za vračilo davka vložen 50 mesecev pred datumom, ki ga navaja tožena stranka (7. 4. 2004). Tožeča stran pa je zahtevo za vračilo davka prvostopenjskemu organu dejansko vložila 7. 4. 2004 (za davek od dobička) in 29. 10. 2004 (za DDV). Nato opisuje svoje ravnanje ter postopke in dodaja, da je šele kasneje Davčni urad Brežice izdal odločbo o (domnevnem) pobotu. Zato ne sprejema stališča, da je tožba preuranjena. Dne 21. 9. 2011 je bila res izdana odločba št. DT-429000-620/2011-4(03021-00), ki jo je pooblaščenec tožnikov prejel 28. 9. 2011, kar je že po vloženi tožbi. Zoper odločbo pa je bila tudi vložena pritožba. Ker je stališče do vračila preveč plačanega davka očitno odklonilno, tožniki vztrajajo pri tožbi.

Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

ZUS-1 v 28. členu določa različne situacije, ko je mogoče vložiti tožbo zaradi molka organa. Situacijo, ko gre za dvostopenjski upravni postopek, urejata 2. in 4. odstavek 28. člena ZUS-1. Drugi odstavek 28. člena ZUS-1 se nanaša na zadeve, kjer je prvostopenjski organ že odločil in je podan molk organa druge stopnje, medtem ko se 4. odstavek 28. člena ZUS-1 nanaša na zadeve, kjer ni bilo odločeno niti na prvi niti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi torej pride v poštev uporaba te določbe, po kateri ima stranka, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka tega člena pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. ZUS-1 v 2. odstavku 28. člena določa situacijo, ko organ druge stopnje v dveh mesecih ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje. Tedaj mora, skladno s tem členom, tožeča stranka pozvati drugostopenjski organ, da naj akt izda v nadaljnjih sedmih dneh. Šele po preteku tega roka lahko vloži tožbo zaradi molka organa. V obravnavanem primeru pa so tudi po presoji sodišča tožniki preuranjeno vložili tožbo zaradi molka organa, saj niso izpolnjeni pogoji za molk iz navedene zakonske določbe (2. odstavek 28. člena ZUS-1). Tako iz listin, ki so jih sodišču poslali tožniki, in tudi iz njihovih navedb ni razvidno, da bi tožniki na drugostopenjski organ vložili poziv za izdajo odločbe o pritožbi, vloženi zaradi molka prvostopenjskega organa o njihovi zahtevi za vračilo davka. Prav tako pa tudi iz odgovora tožene stranke na tožbo izhaja, da taka zahteva na drugostopenjski organ ni bila vložena. S tem pa tožeče stranke niso izkazale procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.