VSK sklep I Ip 159/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za izterjavo glavnice v znesku 11.403,60 EUR, zamudnih obresti v enakem znesku, pravdnih stroškov v znesku 47,40 EUR ter izvršilnih stroškov v znesku 579,60 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče v skladu z določbo 376. člena Obligacijskega zakonika (OZ) omejilo tek zamudnih obresti.

Zoper sklep se pritožuje upnik. Navaja, da omejitev obresti pomeni nezakonit poseg v pravnomočno odločitev sodišča. Gre namreč za razmerje, o katerem je bilo odločeno že v času veljavnosti OZ-A, ko tek zamudnih obresti ni bil več omejen. Pravila o omejitvi teka obresti so bila Okrožnemu in Višjemu sodišču ob odločanju znana, zato pravnomočna odločba nima omejitev obrestovanja. Upnik opozarja še na sodno prakso, ki izpostavlja datum izvršilnega naslova. Obresti so namreč do dneva glavne obravnave pravnomočno ugotovljene. Pravnomočno ugotovljene višine obveznosti pa v izvršilnem postopku ni dopustno spreminjati.

V odgovoru na pritožbo je dolžnik prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zamudne obresti so objektivna posledica zamude, njihova višina in trajanje pa sta določeni v zakonu. Podlaga za izterjavo zamudnih obresti zato ni le izvršilni naslov, ampak tudi zakon. Pravna podlaga za zamudne obresti je namreč zakon (zakon predpisuje, da so objektivna posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti), da jih upnik lahko prisilno izterja, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta višina obresti (obrestna mera) in njihovo prenehanje (pravila o prenehanju obveznosti) zopet vezana na zakon (1).

Povedano ima najmanj dve posledici. Določbe zakona, ki urejajo zakonske obresti, so kogentni materialnopravni predpisi, kar pomeni, da je pri odločanju o njih potrebno uporabiti predpise, ki so veljali v času teka zamudnih obresti in ne predpis, ki velja v času odločanja v pravdi. Zato pritožba ne more uspeti s trditvijo da v času izdaje izvršilnega naslova tek zamudnih obresti ni bil več omejen.

Druga posledica pa je, da so zamudne obresti v izvršilnih naslovih že po naravi stvari določene le opisno. Odločitev o njih je dovolj določena, če so opredeljene v treh pogledih: od katerega zneska (glavnice), tečejo, od kdaj do kdaj tečejo in po kakšni obrestni meri tečejo. Višino konkretnega zneska zamudnih obresti mora nato ob upoštevanju vseh teh parametrov in določb zakona določiti izvršilno sodišče. Določanje zneska zamudnih obresti na podlagi v pravnomočnem naslovu opisanih zamudnih obresti zato ne pomeni posega v pravnomočni izvršilni naslov. V zvezi z uporabo pravil o prenehanju obveznosti iz naslova zamudnih obresti je Vrhovno sodišče RS že večkrat poudarilo, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da tečejo obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno "do plačila", pač pa, da tečejo do plačila takšne obresti, ki so v skladu z zakonsko ureditvijo zamudnih obresti kot celoto, zapis v izvršilnem naslovu o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti pa tako v resnici pomeni „do prenehanja obveznosti“. Ker mora sodišče tudi v izvršilnem postopku upoštevati zakonska pravila, ki so skladna z Ustavo, to upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/2004 z dne 2.3.2006 pomeni, da mora za čas po 1.1.2002 pri določanju vsebine izvršilnega naslova (2) upoštevati tudi 376. člen OZ, saj bi uporaba pravil Zakona o obligacijskih razmerjih (v zvezi s členom 1060 OZ) pripeljala do rezultata, ki ni v skladu z Ustavo (3). Odločitev sodišča prve stopnje, da omeji tek obresti, je zato pravilna in tudi skladna s sodno prakso (4).

Na podlagi povedanega in ker ni našlo nobenih drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 38. člena ZIZ, pri čemer stroški odgovora na pritožbo glede na vsebino sklepa in pritožbe niso bili potrebni za izvršbo.

--------------------

op. št. 1: Tako odločbi VS RS II Ips 51/2011 in II Ips 402/2011

op. št. 2: Kot rečeno, zamudne obresti v izvršilnem naslovu niso določene, ampak so le določljive ob uporabi parametrov iz izvršilnega naslova in zakona. Naloga izvršilnega sodišča je, da konkretno določi vsebino izvršilnega naslova, to je izračuna višino zamudnih obresti.

op. št. 3: Odločba VS RS II Ips 10/2011, II Ips 557/2009

op. št. 4: Zgoraj naštete odločbe Vrhovnega sodišča