UPRS sodba I U 2002/2011

Tožbi se ugodi, sklep Občine Krško št. 410-148/2010 0501 z dne 13. 7. 2011 se odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijanim sklepom je Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško (v nadaljevanju prvostopenjski organ) po uradni dolžnosti obnovil postopek o obravnavi tožničine vloge za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora in sicer v obsegu, da se ugotovi pravica do dodelitve nadomestila zaradi omejene rabe prostora. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici 30. 5. 2011 izdana odločba o dodelitvi nadomestila zaradi omejene rabe prostora v višini 500 EUR bruto. Po pravnomočnosti odločbe je prvostopenjski organ 8. 7. 2011 s strani Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) prejel podatek, da je Občina Krško v letu 2009 pristopila k izdelavi grafičnih podlag, ki so služile za izdelavo seznama upravičencev do nadomestila zaradi omejene rabe prostora. V ta namen je Občina Krško v letu 2009 pridobila podatke o hišnih številkah iz GURS. Prejeti podatki so bili omejeni s krožnico, katere polmer je 1.500 m, center pa se nahaja v središču reaktorja Nuklearne elektrarne Krško. Iz grafike je bilo razvidno, da se grafična enota (točka) z oznako ... nahaja znotraj krožnega območja 1.500 m.

V juniju 2011 je prvostopenjski organ za potrebe preveritve geodetskih podatkov ponovno zaprosil za podatke o hišnih številkah GURS ter jih prejel 8. 7. 2011. Iz novih podatkov izhaja, da se grafična enota (točka) z oznako ... več ne nahaja znotraj krožnega območja 1500 m. Ob primerjavi obeh grafičnih podlag ugotavlja, da je prišlo v vmesnem obdobju do spremembe registra prostorskih enot v delu, ki se nanaša na hišne številke. Prvostopenjski organ navaja, da se je glede na navedeno po dokončnosti odločbe zvedelo za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločbe o dodelitvi nadomestila za omejeno rabo prostora, če bi bila ta dejstva znana in uporabljena ob izdaji prejšnje odločbe. Obstoja torej obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pristojni organ je za nova dejstva zvedel 8. 7. 2011, kar pomeni, da je v skladu z drugim odstavkom 263. člena ZUP izpolnjen rok, na katerega je organ vezan, če začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Po obrazloženem je utemeljen sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti.

Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. Sklicuje se na prvi odstavek 260. člena, prvi odstavek 261. člena in prvi odstavek 263. člena ZUP ter v celoti sledi ugotovitvam prvostopenjskega organa glede sklepa o obnovi postopka in razlogih zanj.

Tožnica v tožbi izpodbija navedeni sklep o obnovi postopka ter navaja, da so z izpodbijanim sklepom kršene tožničine pravice in poseženo v njene že pridobljene pravice. Gre za napačno uporabo določil ZUP, napačno pa so tudi ugotovljena določena dejstva, ki so relevantna v zadevi. Tožnica navaja, da je razdalja 1500 m od središča reaktorja NEK bila vedno enaka, tako ob izdaji odločbe z dne 30. 5. 2011, kot ob izdaji izpodbijanega sklepa, prav tako pa tudi ob izdaji Odloka o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jederskih objektov v Občini Krško (v nadaljevanju Odlok). Prvostopenjski organ ne more kadarkoli spreminjati podatkov kaj spada v 1500 m pas in kaj ne. Dejstvo je, da mora upoštevati podatke, ki so veljali ob uveljavitvi Odloka oz. vsaj ob izdaji odločbe z dne 30. 5. 2011. Sama sprememba registerskih enot, ki je v konkretni zadevi razlog za obnovo postopka, ne more biti razlog za obnovo postopka in kasnejšo zavrnitev tožničine vloge. Prvostopenjski organ tudi ni pojasnil, zakaj naj bi prišlo do sprememb koordinat s strani GURS in na kakšni podlagi, torej zakaj ima krožnica 1500 m v roku dveh mesecev različne koordinate, kajti stanovanjska hiša, kjer ima tožnica stalno prebivališče, stoji ves čas na istem mestu in se njena lega ni spreminjala.

Tožnica nadalje navaja, da se obnova postopka zaradi okoliščin iz 1. točke 260. člena ZUP sme predlagati le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo. Prvostopenjski organ se na te okoliščine ne more sklicevati, saj bi na to moral paziti pred izdajo same odločbe z dne 30. 5. 2011. Kasnejše spremembe podatkov GURS ne smejo vplivati na že pridobljene tožničine pravice. Tožnica živi že 40 let v isti stanovanjski hiši in je v zvezi s tem priložila tudi izjavi dveh prič, prav tako pa tudi določene listine iz podatkov GURS. V letu 2008 je bila sama stanovanjska hiša legalizirana, tožnica je priložila tudi obvestilo GURS o novi hišni številki in je dobila hišno številko št. 20a, prej pa je imela hišno številko 20. Tožnica ni nikoli živela v stanovanjski hiši, ki ima sedaj hišno številko 20, ki po navedbah prvostopenjskega organa naj ne bi več spadala v 1500 m pas. Tožnica navaja tri osebe, ki živijo v isti stanovanjski hiši kot tožnica, ki so dobile pravico do individualnega nadomestila. Predlaga, da se zaslišijo priče v zvezi z dejanskim bivanjem tožnice v isti stanovanjski hiši. Prav tako predlaga, da se pri GURS opravijo poizvedbe glede tega, ali je hiša, ki je imela prej hišno št. 20, sedaj pa ima hišno št. 20a (po legalizaciji), ista stanovanjska hiša. Hišna št. 20a namreč spada v 1500 m pas tudi po navedbah prvostopenjskega organa in torej ves čas stoji na istem mestu, zaradi česar že iz tega razloga ne bi smelo priti do obnove postopka. Tožnica je tako upravičena do samega nadomestila, obnova postopka pa, ne samo da ni dopustna, je tudi popolnoma neutemeljena. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožničine navedbe in navaja, da je izpodbijani sklep materialno in procesno pravilen. Kar zadeva tožničine vsebinske navedbe se sklicuje na Odlok, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da so do nadomestila upravičeni posamezniki, ki ob uveljavitvi Odloka stalno prebivajo na ozemlju občine Krško na območju omejene rabe prostora, in če so imeli prijavljeno stalno prebivališče na tem območju dne 6. 7. 2009. V skladu s 3. členom Odloka je območje omejene rabe prostora krožno območje okoli obstoječe jedrske elektrarne Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju NEK) s centrom v središču reaktorja jedrske elektrarne NEK in radiem 1500 metrov. Tožena stranka poudarja, da tožnica, v kolikor bi bila še prijavljena na naslovu ..., ne izpolnjuje pogojev za pridobitev individualnega nadomestila, saj ne izpolnjuje pogojev iz 3. člena Odloka. V obnovljenem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tožnica ne spada v območje omejene rabe prostora, ker je od le tega oddaljena več kot 1.500 m, kar pomeni, da ni upravičena do individualnega nadomestila na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov. Poleg tega tožena stranka tudi ugotavlja, da si je tožnica v času po oddaji vloge uredila stalno prebivališče na naslovu ..., kar izhaja iz uradnih evidenc. Tožnica je prijavljena na naslovu ... od 8. 6. 2011. S tem, ko je prijavljena na naslovu ..., tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena Odloka. Iz slednjega izhaja, da so do nadomestila upravičeni posamezniki, ki ob uveljavitvi tega odloka stalno prebivajo na ozemlju Občine Krško na območju omejene rabe prostora, in če so imeli prijavljeno stalno prebivališče na tem območju dne 6. 7. 2009. Tožena stranka pojasnjuje, da sta objekta s hišno številko 20 in 20a dva različna objekta, med katerima teče meja 1500 metrskega pasu, tako da objekt z hišno številko 20 ne leži znotraj tega pasu, objekt z hišno številko 20a pa leži znotraj tega pasu. Predlaga zavrnitev tožbe.

Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 13. člena med drugim določa, da Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta (2. alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Ker gre v predmetni zadevi za procesni sklep, izdan v postopku izdaje upravnega akta, so izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, zaradi česar je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Tožba je utemeljena.

Iz 1. točke 260. člena ZUP izhaja, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

V konkretni zadevi je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. točke 260. člena ZUP postopek o obravnavi tožničine vloge za dodelitev nadomestila zaradi omejene rabe prostora obnovil iz razloga, ker je pridobil nove podatke GURS, iz katerih izhaja, da se grafična enota (točka) z oznako ... (tožničino prebivališče) več ne nahaja znotraj krožnega območja 1500 m. Iz 1. točke 3. člena Odloka namreč izhaja, da je „območje omejene rabe prostora“ krožno območje okoli obstoječe jedrske elektrarne Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju NEK) s centrom v središču reaktorja jedrske elektrarne NEK in radiem 1500 metrov. Iz navedenega razloga je zaključil, da se je tako po dokončnosti odločbe zvedelo za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva znana ob izdaji izpodbijane odločbe.

Po presoji sodišča pridobitev novih podatkov s strani GURS ni razlog za obnovo postopka iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. V konkretni zadevi je izpodbijani sklep prvostopenjski organ izdal po uradni dolžnosti potem, ko je podal na GURS zaprosilo za preveritev geodetskih podatkov. To pa je bilo po izdaji pravnomočne odločbe z dne 30. 5. 2011, s katero je bilo odločeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev individualnega nadomestila. V primeru, da je prvostopenjski organ na podlagi novo pridobljenih podatkov ugotovil, da se tožničino prebivališče (...), ne nahaja več na območju omejene rabe prostora (3. člen Odloka), gre po presoji sodišča za drugačno ugotovljeno dejansko stanje. Prvostopenjski organ je imel možnost, da bi pravilne podatke, na podlagi katerih je izdal odločbo z dne 30. 5. 2011, pridobil že v prvotnem postopku. Naknadna ugotovitev, da podatki, na podlagi katerih je organ odločil, niso pravilni, pomeni, da je bilo v prvotnem postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje. Slednje pa ni razlog za obnovo postopka. Po presoji sodišča namreč naknadno pravilno ugotovljeno dejansko stanje ne more predstavljati novega dejstva, ki bi bilo podlaga za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.

Po presoji sodišča so zato utemeljeni tožničini tožbeni ugovori, da gre za napačno uporabo določil ZUP ter da novi podatki GURS ne morejo predstavljati novega dejstva, ki bi bil razlog za obnovo postopka. Ker temelji izpodbijani sklep na zaključku, da gre za novo dejstvo, ki predstavlja razlog za obnovo postopka, navedeni zaključek pa je po mnenju sodišča napačen, se sodišče ni opredeljevalo še do ostalih tožničinih ugovorov, s katerimi tožnica utemeljuje, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker se v predmetnem postopku presoja zgolj pravilnost izpodbijanega sklepa, na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnica je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 350,00 EUR, ob upoštevanju 20% DDV pa je upravičena do povračila stroškov postopka v skupni višini 420,00 EUR.