UPRS sodba II U 197/2011

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je Mestni svet Mestne občine Maribor (mestni svet) imenoval dr. A.A. za generalno direktorico Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture s 1. 4. 2011 za čas trajanja projekta EPK, vendar najdlje do 1. 7. 2013, ali prej, če bo tako določeno s strateškim načrtom EPK. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture (MUV, št. 2/2010, v nadaljevanju Odlok) generalnega direktorja imenuje ustanovitelj zavoda, to je Mestna občina Maribor, in sicer na podlagi javnega razpisa ter predhodnih pozitivnih mnenjih sveta zavoda in programskega sveta zavoda. V obravnavanem primeru gre za ponovni razpis za imenovanje generalnega direktorja, ki je bil objavljen v dnevniku Večer in na mariborski spletni strani dne 5. 2. 2011. V razpisnem roku so podali prijavo trije kandidati. V postopku preučitve vlog je bilo ugotovljeno, da vlogi dveh kandidatk nista bili popolni, zato sta bili pozvani na dopolnitev. Prav tako so bili vsi trije kandidati povabljeni na razgovor, ki ga je opravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: komisija). Razgovora, ki je bil 4. 3. 2011, sta se udeležili dve kandidatki, medtem ko se tožnik ni odzval. Kasneje je sicer pojasnil razloge za svojo odsotnost, vendar ker je komisija z njim že pri prvem razpisnem postopku opravila razgovor, naknadno razgovor ni bil opravljen. Pri ocenjevanju primernosti kandidatov za opravljanje funkcije generalnega direktorja je bilo soglasno mnenje, da bi bila, tako iz strokovnega kot tudi iz vidika vodenja zavoda, najprimernejša kandidatka dr. A.A. Kandidatka je v svoji predstavitvi podala realno oceno stanja in vizijo vodenja zavoda. K njenemu imenovanju sta podala pozitivno mnenje tudi svet zavoda in programski svet zavoda. Svet zavoda je bil mnenja, da je po biografiji in bibliografiji ter glede na izkušnje in uspešno delo v preteklosti, kakor tudi na podlagi programa dela, dr. A.A. primerna kandidatka za mesto generalne direktorice Zavoda Maribor 2012. Tudi programski svet je na podlagi predstavitve vizije vodenja podal pozitivno mnenje k njenemu imenovanju, ker ima strokovne izkušnje s področja medijske komunikacije, politologije, produkcije, novinarstva. Komisija je na seji dne 30. 3. 2011 na podlagi prejetih mnenj ter ponovne preučitve razpisne dokumentacije soglasno oblikovala predlog za imenovanje dr. A.A. za generalno direktorico Zavoda Maribor 2012 ter ga posredovala mestnemu svetu v obravnavo in odločitev. Mestni svet je nato na seji dne 31. 3. 2011 dr. A.A. imenoval za generalno direktorico Javnega zavoda Maribora 2012 in sicer s 1. 4. 2011.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je bil v obravnavani zadevi kršen postopek za izvedbo razpisa, kršitve pa so bistveno vplivale na izbiro kandidata, torej na pravilnost izpodbijanega sklepa. Zaradi navedenih kršitev pa tudi dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Razpisni postopek opredeljujeta 19. in 20. člen Odloka, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o uresničevanje javnega interesa za kulturo. V skladu z 19. členom Odloka direktorja javnega zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. V konkretnem primeru je komisija preučila vloge prijavljenih kandidatov in opravila razgovor z dvema kandidatkama, ne pa tudi s tožnikom. Nato je komisija sama ocenjevala primernost kandidatov za opravljanje funkcije generalnega direktorja in je že v tej fazi sama izbrala po njeni oceni najprimernejšo kandidatko, torej je naredila selekcijo med prijavljenimi kandidati. Šele nato je pozvala svet zavoda in programski svet, da podata mnenje o izbrani kandidatki. To pomeni, da je kandidaturi ostalih dveh kandidatov izločila in ti kandidaturi nista bili posredovani svetu zavoda in programskemu svetu. Tako navedena organa očitno nista bila na predvideni način seznanjena s prijavami vseh treh kandidatov. S takšnim načinom je komisija presegla svoja pooblastila, ki so določena v 39. členu Statuta Mestne občine Maribor. V navedeni določbi pa ni nikjer pooblastila komisiji, da bi lahko že v predhodnem postopku in še pred seznanitvijo organov zavoda sama izbrala le enega kandidata, katerega prijavo je nato posredovala naprej. Izbira in imenovanje kandidata je namreč v pristojnosti mestnega sveta in ne komisije. Tožnik meni, da bi morala komisija organe zavoda seznanjati z vlogami vseh kandidatov in bi nato med temi izbiral mestni svet. Zaradi navedene kršitve postopka je bila tožniku na nezakonit način odvzeta možnost, da bi enakopravno sodeloval v postopku tako, da bi tudi njegovo prijavo obravnavali pristojni organi zavoda in da bi lahko mestni svet izbiral med več kandidati in izbral tudi tožnika. Tožnik je bil postavljen v neenakopraven položaj tudi, ker komisija z njim v ponovljenem razpisnem postopku ni opravila razgovora. Res je bil na razgovor povabljen, vendar se ga ni mogel udeležiti in je svojo odsotnost opravičil. Tožena stranka se tudi ne more utemeljeno sklicevati na razgovor, ki je bil opravljen v prvotnem razpisu, saj gre za nov postopek. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v skladu z določbo 19.člena Odloka generalnega direktorja imenuje ustanovitelj zavoda po predhodnih pozitivnih mnenjih svetov zavoda in programskega sveta. Enako določilo vsebuje tudi 36. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Noben predpis, ki ureja statusna vprašanja zavodov, nima posebnih določb glede izvedbe razpisnega postopka. Tako je sama izvedba razpisnega postopka prepuščena odločitvi ustanovitelja. V skladu s Statutom Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2011) sodi imenovanje direktorjev javnih zavodov v pristojnost mestnega sveta, ki šteje 45 članov. Mestni svet kot svoja stalna ali občasna delovna telesa ustanovi odbore in komisije. Ena od teh delovnih teles je tudi komisija, ki šteje 7 članov, ki so imenovani izmed članov mestnega sveta. V skladu s Statutom je naloga navedene komisije, da predlaga mestnemu svetu kandidate za delovna telesa mestnega sveta, nadzornega odbora, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih podjetjih, javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov. Iz navedenega sledi, da je očitek tožnika, da gre za prekoračitev pooblastil, neutemeljen. Komisija je tako pristojna, da poleg formalne preveritve izpolnjevanja pogojev kandidatov, presoja tudi o vsebinskem izpolnjevanju pogojev in predlaga ustreznega kandidata v postopek imenovanja mestnemu svetu. Tožnik je bil tudi pravočasno povabljen na razgovor, ki je bil dne 4. 3. 2011, vendar je šele dne 11. 3. 2011 opravičil svojo odsotnost zaradi službene zadržanosti. Tožena stranka ugotavlja da je bil razgovor s tožnikom opravljen že v prvotnem postopku pred komisijo v isti sestavi, vendar že tedaj ni bil predlagan v imenovanje kot primeren kandidat. S pozivom komisije vsem prijavljenim kandidatom za udeležbo na razgovor pa je bilo zagotovljeno enakopravno sodelovanje vseh kandidatov. Komisija je tudi oba organa javnega zavoda seznanila s kandidaturami vseh kandidatov, pri tem pa organa zavoda nista bila vezana na predlog komisije in bi ga lahko zavrnila oziroma k predlogu ne bi podala pozitivnega mnenja. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranka z interesom dr. A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da je bil postopek imenovanja izveden v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem skladno z Odlokom. Komisija je preučila vse prejete vloge ter posledično oblikovala mnenje o primernosti kandidatov za opravljanje funkcije generalnega direktorja. Pri tem pa ni izbrala kandidatke, kot to navaja tožnik, temveč je le predlagala kandidatko v imenovanje pristojnemu organu. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Imenovanje direktorja zavoda je urejeno v Zakonu o zavodih (ZZ). Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno (34. člen). V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati, čas za katerega bo imenovan, rok za vložitev prijav in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Slednji ne sme biti daljši od 30 dni (35. člen). Organ, ki je pristojen za imenovanje, mora v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 15 dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev (36. člen). Navedeno ureditev, ko gre za področje kulture, dopolnjujejo določbe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Po 36. členu tega zakona direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Za direktorja je lahko imenovan kdor strokovno pozna področje dela javnega zavoda in ima vodstvene sposobnosti. Če svet oziroma strokovni svet predhodnega mnenja ne da v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno. Razen navedenih predpisov v obravnavanem primeru postopek imenovanja direktorja določa tudi Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Odlok v 19. členu določa, da generalnega direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj zavoda po predhodnih pozitivnih mnenjih sveta zavoda in programskega sveta zavoda. Ustanovitelj lahko k prijavi povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Če svet zavoda ali programski svet ne podata mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno. V 20. členu Odloka pa so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavljeni kandidat za mesto generalnega direktorja zavoda.

Iz navedenih določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.

Ustanovitelj Javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture je Mestna občina Maribor. V skladu s Statutom Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95 do 26/05) je tako za imenovanje direktorja pristojen mestni svet. S Statutom pa je tudi določeno, da mestni svet za posamezna področja v okviru svojih pristojnosti ustanovi delovna telesa. Ta sestavljajo člani sveta. Naloga delovnih teles je, da v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo v zvezi s tem mestnemu svetu mnenja in predloge. Takšno delovno telo je v skladu z 38. členom Statuta Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pristojnosti navedene komisije so določene v 39. členu Statuta, mednje sodi tudi predlaganje kandidatov za člane delovnih teles mestnega sveta, nadzornega odbora, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih podjetij, javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov.

Glede na navedene določbe o postopku za imenovanje direktorja Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor o kršitvah pravil postopka, ki bi lahko vplivale na odločitev. V skladu z določbami Statuta je namreč za pripravo predloga o imenovanju direktorja javnih zavodov pristojna komisija. Po Statutu tako komisija predlaga mestnemu svetu imenovanje določenega kandidata, kar pomeni, da pripravi konkretni predlog ter o katerem nato odloča mestni svet. Pri tem komisija ni dolžna predlagati vseh kandidatov, za katere ugotovi, da sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, saj je nalogo preverjanja ustreznosti oz. primernosti prijavljenih kandidatov nanjo prenesel občinski svet. Navedeno bi bilo tudi v nasprotju z namenom ustanavljanja delovnih teles, saj je njihova naloga prav v tem, da oblikujejo in predlagajo konkretne rešitve v okviru delovnega področja, za katerega so ustanovljeni. Iz navedenega razloga so zato člani delovnih teles izvoljeni izmed članov občinskega sveta.

Neutemeljen je tudi očitek o kršitvah postopka pred komisijo. Iz podatkov spisa je razvidno, da je komisija svet zavoda in programski svet, ko ju je pozvala za podajo predhodnega soglasja za imenovanje dr. A.A. za direktorico Zavoda EPK, seznanila s kandidaturami vseh kandidatov. Prav tako je bil mestni svet pred odločanjem o imenovanju predlagane kandidatke seznanjen s kandidaturami vseh treh kandidatov. Kolikor bi torej kateri od navedenih organov menil, da predlagana kandidatka ni primerna, bi lahko zavrnil soglasje oz. izvolitev.

Sodišče tudi kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor neenakega obravnavanja tožnika v postopku izbire. Iz spisa je namreč razvidno, da je komisija vse tri kandidate povabila na razgovor, ki pa se ga tožnik ni udeležil in tudi ni pravočasno opravičil svoj izostanek. S tem pa je tožena stranka po presoji sodišča zagotovila enako obravnavanje vseh treh prijavljenih kandidatov.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem

trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.