VSK sklep II Ip 6/2012

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca po 134. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ker je ugotovilo, da ga kljub pozivu sodišča ni dopolnil s podatki, ki so nujno potrebni za dovolitev predlagane izvršbe.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo odpravo ter dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca S. d.o.o. Trdi, da ni resnična navedba sodišča o tem, da naj upnik ne bi ravnal skladno s čl. 134/1 ZIZ. Ker dolžnikov delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, upnik tudi ni zahteval celotnega zneska svoje terjatve, ampak natanko toliko, kolikor bi moral dolžniku odtegniti njegov delodajalec od plače. Vse navedeno je razvidno iz vloge upnika z dne 11.7.2011. Upnik torej ni zahteval celotne terjatve, saj je pri izračunu upošteval že plačani mu del terjatve, tj. delna plačila SPIZA, preden se je dolžnik zaposlil pri delodajalcu.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku in ki je predmet izterjave v konkretnem izvršilnem postopku, ni isto kot znesek, ki bi ga moral dolžniku odtegniti od plače njegov delodajalec. Pri slednjem gre za mesečne zneske, razvidne iz dolžnikove plačilne liste, ki jih je dolžnik prejemal od delodajalca vse od dneva, ko je dolžnikov delodajalec od sodišča prejel v izvršitev sklep o izvršbi, vendar pa kljub temu ni ravnal skladno s prejetim sklepom in zneskov ni odtegoval od plače. Ker glede na 1. odst. 134. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je mogoče delodajalcu naložiti, naj upniku poravna (le) vse tiste zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. V obravnavanem primeru pa upnik niti ne trdi, da bi glede na višino dolžnikove plače, od dneva, ko je delodajalec prejel sklep o izvršbi, pa ga ni izvrševal, do vložitve predloga upnika po 134. čl. ZIZ, morali biti dolžniku odtegnjeni že vsi zneski iz sklepa o izvršbi oziroma iz upnikovega predloga zoper delodajalca z dne 11.7.2011.

V 4. čl. ZIZ je urejena dolžnost posredovanja podatkov; tam je določeno, da so državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter zasebniki, za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, med drugim tudi podatke o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatke o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke (6. tč. 4. čl. ZIZ). To pomeni, da ima upnik možnost, v kolikor ne razpolaga s podatki o višini dolžnikove plače, da sodišču predlaga pribavo teh podatkov od dolžnikovega delodajalca in na podlagi teh podatkov lahko upnik oblikuje predlog skladno s 1. odst. 134. čl. ZIZ.

Ker pa upnik v obravnavanem primeru zgoraj omenjenega predloga ni podal, predloga za izvršbo zoper dolžnikovega delodajalca pa tudi ni oblikoval skladno s pozivom, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep; pritožba upnika zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).