VSL sklep PRp 489/2012

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izvršitelju odmerijo stroški v zvezi s hrambo storilcu zaseženega osebnega avtomobila v znesku 184,45 EUR (sto štiriinosemdeset 45/100 eurov); sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršitelju na podlagi posredovanih poročil in stroškovnikov v zvezi s prevzemom, hrambo in vračilom zaseženega osebnega avtomobila odmerijo stroški v znesku 158,23 eurov. Sodišče je ugotovilo, da je izvršitelj upravičen do povračila stroškov za sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco v višini 50 točk, za hrambo zaseženega vozila teže 1.117 kg za čas od 21. 02. 2012, ko je sodišče vozilo z odredbo oddalo v hrambo, in ne od 16. 02. 2012, do 16. 03. 2012, ko je bilo vozilo vrnjeno lastnici, v višini 402,12 točk (1,5 x 11,17 x 24 dni) in plačilo za manipulacijo v višini 111,70 točk, poleg tega pa še plačilo v stalnem znesku za obračun stroškov v vrednosti 20 točk, skupaj 583,82 točk, s pripadajočim davkom na dodano vrednost v višini 20 % od vrednosti storitve, kar znese 116,76 točk, ter predlaganim 5 % pavšalnim zneskom za materialne stroške, kar znese 29,19 točk, torej skupno 729,77 točk, kar pri vrednosti točke 50,00 tolarjev oziroma 0,2086 eurov znaša 152,23 eurov, s povračilom za poštno storitev za telegram lastnici vozila v znesku 6,00 eurov pa 158,23 eurov. Izvršitelj pa ni upravičen do povračila stroškov, priglašenih pod številko 14, ker je manipulacija upoštevana že pod številko 5, ter do povračila stroškov, priglašenih pod številkama 7 in 16 stroškovnika, saj ne gre za posebno izvršilno dejanje v smislu 5. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, za katerega se plačilo odmeri po porabljenem času. Prav tako ni upravičen do večkratnega plačila za obračun stroškov, saj ne gre za obdobje, daljše od enega meseca.

2Zoper sklep je izvršitelj vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Kot izhaja iz obrazložitve, je sodišču na podlagi Pravilnika o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja ter Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom predložil stroškovnik v skupnem znesku 265,02 eura, s katerim je priglasil stroške, od katerih sodišče neutemeljeno ni priznalo stroškov za hrambo (1.117,00 kg) od dne 16. 02. 2012 do dne 16. 03. 2012, ko je bilo vozilo vrnjeno, v skupnem trajanju 30 dni. Sodišče navaja, da je izvršitelju za hrambo vozila izdalo odredbo 21. 02. 2012 in ne 16. 02. 2012, ko je izvršitelj vozilo prevzel v hrambo, ter mu tako priznalo le stroške hrambe za obdobje od 21. 02. 2012 do 16. 03. 2012 v skupnem trajanju 24 dni. Sodišče je dolžno vozilo prevzeti takoj, ko prejme obdolžilni predlog, ter ne more biti oškodovan, ker je sodišče odločalo pet dni, preden je izdalo odredbo za prevzem vozila. Pri tem se utemeljeno postavlja vprašanje, kdo ima med tem časom vozilo v hrambi. Prav tako oporeka odločitvi sodišča glede priglašenih stroškov pod zaporednimi številkami 14, 7 in 16 stroškovnika ter da ni upravičen do plačila za obračun stroškov, ker ne gre za obdobje, daljše od enega meseca. Stroške je obračunal skladno z zgoraj navedenima pravilnikoma. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izvršitelju po stroškovnikih z dne 22. 03. 2012 izplača za prevzem vozila z dne 16. 02. 2012 znesek 74,04 eura in za vračilo vozila dne 16. 03. 2012 znesek 190,98 eura oziroma sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi 168. v zvezi s 159. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je pritožbeno sodišče najprej ugotovilo, da izvršitelj utemeljeno uveljavlja, da je upravičen do plačila za hrambo zaseženega predmeta za celotno obdobje, torej za čas od odvzema vozila 16. 02. 2012 (glede na podani zahtevek), kot izhaja iz zapisnika o prevzemu vozila z dne 15. 02. 2012 (listovna številka 7), do 16. 03. 2012. V skladu s 15. členom Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 22/2002 in 8/2007, v nadaljevanju: Uredba), ki se na podlagi drugega odstavka 58. člena in prvega odstavka 67. člena ZP-1 uporablja tudi v postopku o prekršku, namreč stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev (prvi odstavek), pri čemer se glede plačila stroškov iz prejšnjega odstavka šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji, v takih primerih mora državno tožilstvo oziroma sodišče pisno sporočiti policijski enoti, ki je podala ovadbo, vsako spremembo v postopku, ki vpliva na obračun stroškov (drugi odstavek), predmeti pa se državnemu tožilstvu oziroma sodišču izročijo s smiselno uporabo določb 6. člena te uredbe, zapisnik o prevzemu lahko nadomesti pisno potrdilo o izročitvi predmetov, v katerem se navedejo bistveni podatki iz drugega odstavka 6. člena te uredbe, ki ga podpišeta pooblaščeni osebi organa, med katerima se opravi izročitev (tretji odstavek). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izvršitelju priznalo še plačilo za hrambo zaseženega vozila za obdobje od 16. 02. 2012 do 20. 02. 2012 oziroma 21. 02. 2012 (glede na očitno pomoto sodišča prve stopnje pri računanju števila dni v obdobju od 21. 02. 2012 do 16. 03. 2012) v višini 100,53 točk (1,5 x 11,17 x 6 dni), s pripadajočim davkom na dodano vrednost v višini 20 % od vrednosti storitve, kar znese 20,11 točk, ter predlaganim 5 % pavšalnim zneskom za materialne stroške, kar znese 5,03 točke, torej skupaj 125,67 točk, kar pri vrednosti točke 50,00 tolarjev oziroma 0,2086 eura (tretji odstavek 6. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v zvezi z Zakonom o uvedbi eura) znaša 6.283,50 tolarjev oziroma 26,22 eura.

5Sicer pa pritožba ni utemeljena.

6V skladu s 17. členom Pravilnika o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja (Ur. l. RS, št. 54/2002, v nadaljevanju: Pravilnik), ki je bil izdan na podlagi Uredbe, se plačilo pooblaščenega izvršitelja za opravljeno delo in povrnitev dejanskih stroškov, ki jih je imel s hrambo in upravljanjem, obračuna v skladu z določbami tega pravilnika (prvi odstavek); za vrednotenje plačila za delo in povračila tistih stroškov, ki so opredeljeni v pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilih stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 15/2003, v nadaljevanju: Tarifa), se smiselno uporabljajo pravila Tarife, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače (drugi odstavek); za način in obračun plačila pooblaščenega izvršitelja se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja opravljanje službe izvršitelja, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače (tretji odstavek). S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton – 20. člen) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk – 23. člen). Izvršitelju pa pripada še plačilo v stalnem znesku za obračun stroškov v vrednosti 20 točk (8. alineja prvega odstavka tarifne številke 16 Tarife).

7Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da izvršitelj ni upravičen tudi do povračila stroškov, priglašenih pod zap. št. 14 stroškovnika, ker je manipulacija na podlagi 20. člena Pravilnika upoštevana že pod zap. št. 5, ter do povračila stroškov, priglašenih pod zap. št. 7 in 16 stroškovnika (prevzem in vračilo – ½ ure), ker pri prevzemu oziroma vračilu in urejanju dokumentacije ne gre za posebno izvršilno dejanje v smislu 5. člena Tarife, za katerega se plačilo odmeri po porabljenem času, pravilna. Tarifa sicer ne pojasnjuje pojma „izvršilna dejanja“ (primeroma jih našteva Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 38. členu), vendar pa v 5. členu določa, da se plačilo odmeri po dejanski porabi časa v višini 100 točk za vsake začete pol ure dela, kadar se plačilo za opravljeno storitev ne more odmeriti po vrednosti terjatve stvari ali pravice in tudi ne v stalnem znesku. Sodišče prve stopnje je na podlagi Uredbe odredilo le hrambo predmeta, ne pa tudi morebitnih drugih posameznih dejanj ali posredovalo navodil za ravnanje s predmeti (četrti odstavek 6. člena Uredbe), prevzem in vrnitev zaseženega predmeta pa sta bila opravljena na mestu hrambe, tako da je plačilo za prevzem oziroma vrnitev predmeta ter urejanje dokumentacije upoštevano že pri plačilu za hrambo oziroma manipulacijo ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco. Izvršitelj pa tudi ni upravičen do večkratnega plačila za obračun stroškov, čeprav gre za obračun za obdobje hrambe, daljše od enega meseca. V skladu z 61. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. l. RS, št. 18/2003) lahko sicer izvršitelj izda obračun tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve, pri čemer upošteva višino stroškov in plačilo za delo ter predvideno časovno obdobje, ki bo potrebno za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj v tej zadevi, ki pa ne sme biti krajše od enega meseca, v obravnavani zadevi pa so bili poročilo in stroškovnika, ki jih je sodišče prejelo 27. 03. 2012, sestavljeni 22. 03. 2012 in gre torej za en sam obračun, ne glede na način obračuna oziroma število listov poročila in stroškovnikov (listovne številke 55 do 63). Vsak strošek mora biti namreč konkretiziran kot potreben strošek, kar pa sestava stroškovnika po delih ni.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 168. člena v zvezi z devetim odstavkom 163. člena ZP-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, upoštevajoč pri tem znesek odmerjenih stroškov v zvezi s hrambo zaseženega vozila, ki ga je pravilno priznalo že sodišče prve stopnje.