VSL sodba I Cpg 4/2012

I. Pritožbi četrtotožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba glede četrtotožene stranke v 2., 4. in 5. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"1. Sklep za izdajo plačilnega naloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Plg 57/2007 z dne 28.12.2007 se za četrtotoženo stranko razveljavi v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice v višini 133.977,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.2007 dalje do plačila in v delu, ki se nanaša na stroške po sklepu za izdajo po plačilnega naloga v višini 1.558,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2007 do plačila in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

2. Tožbeni zahtevek tožeče stranke na solidarno odgovornost četrtotožene stranke za obveznosti prvotožene stranke in za solidarno plačilo pravdnih stroškov se zavrne."

II. Pritožba tretje tožene stranke se zavrne in se v preostalem, nespremenjenem delu izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh četrtotoženi stranki plačati stroške prvostopenjskega postopka v znesku 4.376,02 EUR in drugostopenjskega postopka v znesku 3.797,68 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

IV. Zahteva tretjetožene stranke za plačilo pritožbenih stroškov se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep za izdajo plačilnega naloga Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Plg 57/2007 z dne 28.12.2007 ohranilo v celoti v veljavi za prvotoženo stranko E., d.o.o., in tretjetoženo stranko M. M., (1. točka izreka). Sklep za izdajo plačilnega naloga istega sodišča pod isto opr. št. in istega dne za črtrtotoženo stranko O., d.o.o., je ohranilo v veljavi v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice v višini 133.977,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2007 dalje do plačila in v delu, ki se nanaša na stroške po sklepu za izdajo plačilnega naloga v višini 1558,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2007 dalje do plačila (2. točka izreka). Isti sklep o izdanem plačilnem nalogu je za četrtotoženo stranko razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice v višini 28.051,99 EUR in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka). Tožene stranke za obveznosti odgovarjajo tožeči stranki solidarno (4. točka izreka) in so ji dolžne solidarno povrniti pravdne stroške v višini 2.375,37 EUR v roku 15-ih dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude dalje do plačila, da ne bo izvršbe (5. točka izreka).

2Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili tretje in četrtotožena stranka.

3Tretjetožena stranka je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter sodišču druge stopnje predlagala, naj pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tudi četrtotožena stranka je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zoper četrtotoženo stranko v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi v delu, ki se nanaša na četrtotoženo stranko (2., 4. in 5. točka izreka) ter v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obe stranki sta zahtevali povrnitev pritožbenih stroškov.

4Tožeča stranka na pritožbi tretje in četrtotožene stranke ni odgovorila.

5Pritožba četrtotožene stranke je utemeljena, pritožba tretjetožene stranke ni utemeljena.

K pritožbi četrtotožene stranke

6Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom v izpodbijani sodbi, da je tožeča stranka seznanila četrtotoženo stranko kot poroka z obstojem dolga prvotožene stranke, saj slednje kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja iz opomina pred vložitvijo predloga za izvršbo z dne 16.4.2007 (priloga A/11), ki ga je četrtotožena stranka prejela 18.4.2007 (priloga A/10). Pravilni so tudi zaključki prvostopenjskega sodišča, da je v določilu 1013. člena OZ za veljavnost poroštva predpisana le pisna oblika poroštvene izjave. Zato je bilo glede na točko 6.4. kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko in prvotoženo stranko kot kreditojemalcem s pisno obliko poroštvene izjave zadoščeno določilu točke 6,4. kreditne pogodbe, in sicer, da poroki pristopajo k kreditni pogodbi in to potrjujejo s svojimi podpisi.

7Pravno odločilnega pomena pa je pritožbena trditev, da je bil zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pritožnico ob podpisu poroštvene izjave zastopala oseba, ki je bila z njene strani ustrezno pooblaščena.

8Ugotovitev sodišča prve stopnje, da četrtotožena stranka tekom postopka ni zatrjevala, da je pri podpisu poroštvene izjave ni zastopala oseba, ki je bila s strani četrtotožene stranke pooblaščena za njeno zastopanje kot pravne osebe, zaradi česar po mnenju prvostopenjskega sodišča v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 17. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), po kateri bi bilo treba v konkretnem primeru uporabiti hrvaško pravo, pa ni pravilna.

9Četrtotožena stranka je v točki III. ugovora zoper plačilni nalog (list. št. 31A) zatrjevala, "da iz priložene poroštvene izjave z dne 23.5.2005 (A/6), ni mogoče vzpostaviti poroštvene obveznosti do četrtotožene stranke, saj ni določeno, kdo in v kakšnem svojstvu naj bi priloženo izjavo podpisal". Po veljavnem 241. členu hrvaškega zakona o trgovinskih družbah "Zakon o trgovačkim društvima(ZTD)", morajo člani uprave družbe (direktorji) za veljavno podpisovanje v imenu družbe navesti firmo družbe in svojstvo člana uprave družbe. Poleg tega mora po veljavnem hrvaškem pravu verodostojnost podpisa na poroštveni izjavi overiti tudi notar ("javni bilježnik”). Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede navedenih vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.

10Tožeča stranka je v 5. točki odgovora na ugovor četrtotožene stranke z dne 14.10.2009 (list. št. 69) odgovorila naslednje:

"Poroštvena izjava, ki jo je podpisala tožena stranka, je nedvomno veljavna in izpolnjuje vse oblikovne zahteve. Nedvomno jo je podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke, česar slednja niti ne zanika, naveden je točen naziv tožene stranke in odtisnjen njen žig". Nadalje je (povzeto) navajala, da bi se lahko hrvaško pravo uporabilo le za presojo dejstva, ali je poroštveno izjavo podpisal upravičen zastopnik, čemur tožena stranka niti ne nasprotuje, sicer pa se za presojo pravnega razmerja in tudi za presojo potrebnih obličnosti pri podpisovanju poroštvene izjave uporablja slovensko pravo. Dejstvo, da je poroštveno izjavo sprejela in podpisala tožena stranka, lahko potrdijo tudi uslužbenci tožeče stranke.

11Trditve tožeče stranke v zvezi s pravilnostjo podpisa poroštvene izjave "zakonitega zastopnika četrtotožene stranke", so nesklepčne. Tožena stranka je namreč, kot je bilo navedeno, navedla pravno odločilno dejstvo, da v omenjeni poroštveni izjavi ni določeno, kdo in v kakšnem svojstvu naj bi predloženo izjavo podpisal. Ob takšni trditveni podlagi četrtotožene stranke, bi morala tožeča stranka v skladu z določilom 212. in naslednjih členov ZPP pojasniti, katera konkretna oseba je bila dejansko pooblaščena za zastopanje četrtotožene stranke in da je ta oseba bila dejansko dne 23.5.2005 podpisnica poroštvene izjave in tudi v kakšnem svojstvu je sporno izjavo podpisala. Šele tedaj bi tožeča stranka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznem bremenu, ki bi nato prešlo na črtrtotoženo stranko, ki bi morala v nadaljnjem postopku zatrjevati (npr.), da podpis na poroštveni izjavi ni pravi oziroma, da ni podpis osebe, ki je bila pooblaščena za zastopanje četrtotožene stranke. Tožeča stranka tudi ne more z dokaznim predlogom z zaslišanjem njenih uslužbencev nadomestiti manjkajoče trditvene podlage o pravno odločilnem dejstvu, kdo in v kakšnem svojstvu je bil dne 23.5.2005 pooblaščen podpisovati poroštveno izjavo.

12Sodišče prve stopnje se je sicer sklicevalo na uporabo 17. člena ZMZP, vendar je izhajalo iz napačne dejanske predpostavke, da četrtotožena stranka ni zatrjevala, da je pri podpisu poroštvene izjave ni zastopala oseba, ki je bila zato pooblaščena, kar pa, kot je bilo pojasnjeno ne drži. Zato bi sodišče prve stopnje moralo za pravilno materialnopravno odločitev uporabiti določilo 17. člena ZMZP, po katerem se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada. Pripadnost pravne osebe pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena (prvi in drugi odstavek 17. člena ZMZP. Nesporno je bila četrtotožena stranka ustanovljena na Hrvaškem s sedežem v Bujah in zanjo veljajo določbe hrvaškega ZTD (1). Četrti odstavek 241. člena ZTD pa določa, da morajo člani uprave v imenu gospodarske družbe podpisovati dokumente le ob navedbi firme družbe, ki jo zastopajo, ter na kakšni podlagi (svojstvu) jo zastopajo.

13Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravno določilo 17. člena ZMZP in v tej povezavi tudi 241. člena ZTD, zato je sodišče drug stopnje potem, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen ZPP), sodišče prve stopnje pa je zmotno presodilo poroštveno izjavo z dne 23.5.2005 izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka sodbe (druga alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

K pritožbi tretjetožene stranke

14Pritožbena trditev, da tožeča stranka tretjetožene setranke ni seznanila z obstojem dolga in je ni pozvala na plačilo obveznosti predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP, saj slednjega tretjetožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, pri tem pa ni navedla, zakaj tega dejstva brez svoje krivde ni mogla navajati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Na naroku za glavno obravnavo dne 12.5.2011 se je namreč sklicevala le na ugovore četrtotožene stranke, ki so se nanašali na nasprotovanje terjatvi po višini. Kar se tiče same višine prisojenega zneska, pa sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje pravilnim razlogom v izpodbijani sodbi, ki se nanašajo na tretjetoženo stranko.

15Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor četrtotožene stranke z dne 14.10.2009 (toča II) pojasnila, da iz listin, ki jih je predložila, jasno izhaja višina vtoževanega zneska, to je neporavnanega dela kredita s pripadki, za svoje trditve je predložila tudi dokaz, kreditno pogodbo, izpisek iz poslovnih knjig in obračun obresti. Tretjetožena stranka v pritožbenih trditvah posplošeno napada razloge v izpodbijani sodbi, na katere pa sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati (360. člen ZPP).

16Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe glede tretjetožene stranke ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

17Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. in 155. členu ZPP.

18Tretjetožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

19Sodišče druge stopnje je odločbo prvostopenjskega sodišča spremenilo glede četrtotožene stranke, zato je odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Četrtotoženi stranki je odmerilo odvetniške stroške po Odvetniški tarifi (2003, OT), ker je bil sodni postopek na prvi stopnji začet pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (41. člen ZOdvT). Po OT ji po 1. točki t. št. 18 v zvezi s 1. točko t. št. 19 pripadajo stroški za sestavo ugovora zoper sklep o izdaji plačilnega naloga (3200 točk, upoštevajoč 5. člen OT za uporabo tujih pravnih virov, materialni stroški po 3. odstavku 13. člena v višini 1% od 1000 točk(20 točk) in 2% od nagrade nad 1000 točk(54 točk), za pristop na glavno obravnavo po 1. točki t. št. 19 (3200 točk), vse z 20 % DDV-jem. Upoštevajoč vrednost točke 0,459 EUR znašajo odvetniški stroški od skupnega seštevka točk(7768,80 X 0,459 EUR) 3.365,87EUR.Tožeči stranki pripada še strošek postopka za sodno takso za ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu po 2. odstavku t. št.1 v zvezi s 4. odstavkom t. št. 3 Zakona o sodnih taksah(ZST)v znesku 810,15 EUR. Skupni znesek stroškov postopka pred prvo stopenjskim sodiščem znaša torej 4.376,02 EUR. Nadalje pripadajo četrtotoženi stranki tudi pritožbeni stroški in sicer za sestavo pritožbe po tar. št. 21 OT v višini priglašenih 2000 točk, poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 in 10 točk, vse z 20% DDV, skupaj 2436 točk(x 0,459) je 1.118,12 EUR in ter za sodno takso za pritožbo v višini 2679,56 EUR. Skupaj pripada četrtotoženi stranki 3.797,68 EUR pritožbenih stroškov. Od prisojenih stroškov postopka pred prvostopenjskim in pritožbenim sodiščem pa ji v primeru zamude s plačilom pravdnih stroškov gredo tudi zakonske zamudne obresti od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

___________________________

(1) Navedeni zakon se nahaja tudi na spletnem naslovu: http//narodne-novine.nn.hr-clanci/sluzbeni/260024html