VSK sklep Cp 184/2012

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavi, zadeva pa vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v odločanje o vpisu.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Velenju razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti na sklepu Okrajnega sodišča v Velenju Dn1 z dne 10.9.2010 in zavrnilo ugovor predlagatelja zoper ta sklep, s katerim je bil zavržen predlog za vknjižbo neprave stvarne služnosti. Predlagatelj je predlogu priložil pogodbo, ki po mnenju sodišča prve stopnje ni izvirnik, zato je bil pozvan, da predlog ustrezno dopolni. Ker tega v postavljenem roku ni storil, je sodišče njegov predlog zavrglo. Iz razlogov sklepa izhaja, da varnost pravnega prometa ne dopušča, da bi obstajalo več izvirnikov, da sta se stranki v 14. členu pogodbe o ustanovitvi služnosti dogovorili, da bo en izvod za zemljiško knjigo, kar pomeni, da sta želeli, da bo le ta izvod izvirnik, da je to predlagatelj upošteval ob vložitvi prvega predloga (ki je bil kasneje umaknjen), saj se je tam izrecno skliceval na listino, ki je bila namenjena vpisu v zemljiško knjigo, da je bilo s pogodbo med G. in T. dogovorjeno, da bo G. predlagatelju izročil to listino, da možnost obstoja le enega izvirnika potrjuje primerjava s postopkom vzpostavitve listine in s sodnimi odločbami ter da tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika pojem izvirnika razlaga s prvim izvodom.

2Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Interpretacija pojma izvirnik pogodbe v sklepu po mnenju pritožbe ni pravilna. ZZK ne daje razlage, kaj je izvirnik, ZPP pa v 107. členu določa, da mora biti listina predložena v izvirniku ali prepisu. Določba nadalje predpisuje, kaj je prepis listine, podobne so določbe zakona o notariatu, ki urejajo overjanje prepisov listin. Zato je vse, kar ni prepis, izvirnik. Takemu stališču pritrjuje tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 264/99. V veljavni zakonodaji ni nobene določbe, po kateri bi bil izvirnik lahko samo en izvod. Razlaga sodišča, da je izvirnik samo prvi izvod, ni smiselna, saj bi pomenila, da je ob vsaki predložitvi listine potrebno dokazovati, da gre za prvi izvod in da pred njim ni bil overjen noben drug izvod. Tako dokazovanje pa je nemogoče. Več enakih listin ne pomeni nobenega tveganja za pravni promet. Večje število listin zato ne omogoča nobene zlorabe. Navaja, da je bila služnostna pogodba med občino in G. d.o.o. sklenjena v treh enakih izvodih, od katerih so vsi trije izvirniki. Res se je v svojem prvem predlogu skliceval na tisti izvirnik, ki ga je predložil G. d.o.o., vendar je bilo to iz praktičnih razlogov, saj bi sodišče, če G. d.o.o. predloga ne bi umaknil, te listine sprejelo v zbirko listin. Odločilno je, da so na listini, ki jo je predlagatelj priložil predlogu, lastnoročni podpisi pogodbenih strank in da je služnostni zavezanec svoj podpis overil pri notarju. Po logiki sodišča izvirnik dodatka k služnostni pogodbi sploh ne bi obstajal, saj stranki na njem nista določili, da je en izvod namenjen zemljiški knjigi.

3Pritožba je utemeljena.

4Ker je v obravnavani zadevi zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis prejelo pred 1. majem 2011, je bilo potrebno na podlagi 93. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) v tej zadevi uporabiti 146. člen Zakona o zemljiški knjigi s pravili, ki so veljala pred spremembami (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09), sicer pa sedaj veljavne določbe ZZK-1.

5Sodišče prve stopnje je predlog za vpis služnostne pravice zavrglo, ker predlagatelj v postavljenem roku ni dopolnil predloga tako, kot je to v zvezi s 146. členom ZZK-1 zahtevalo sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč menilo, da listina – služnostna pogodba – SKK Velenje z dne 1.2.2007 in dodatek k tej pogodbi (v nadaljevanju Pogodba), na podlagi katere je bil poleg ostalih predlagan vpis neprave služnosti, ni bila predložena v izvirniku. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlagatelj predložil izvod Pogodbe, ki je bil originalno podpisan in na katerem je bil podpis služnostnega zavezanca overjen naknadno, 19.1.2009, ter da gre za enega od treh izvodov, ki sta jih stranki Pogodbe podpisali 1.2.2007 in na katere se nanaša določba 14. člena Pogodbe.

6Sporna listina vsebuje tako zavezovalni posel kot zemljiškoknjižno dovolilo. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je možen samo en izvirnik pogodbe. Nobenega dvoma ne more biti, da je možnih več izvirnikov zavezovalnega posla, saj gre za pogodbo po pravilih obligacijskega prava, ki jo sklepata dve (ali več) strank. Situacija je enaka kot pri ostalih pogodbah (ki se ne nanašajo na nepremičnine), za katere ne more biti dvoma, da vsaka stranka pogodbe lahko razpolaga z originalno podpisanim izvodom, ki je izvirnik pogodbe. Neživljenjsko bi bilo, da bi ena stranka prejela izvirnik, druge pa samo prepis. Prav s tem namenom se nenazadnje pogodbe sklepajo v več izvodih. Tudi v 14. členu predmetne Pogodbe je izrecno določeno, da je pogodba sklenjena v treh enakih izvodih, kar pomeni, da je vsak od teh treh izvodov Pogodba, torej izvirnik. Stranki sta zato lastnoročno podpisali vse tri izvode. Drugačna razlaga sodišča prve stopnje je nelogična. Nobene podlage ni za sklepanje, da je izvirnik samo izvod, ki sta ga stranki prvotno namenili za vpis v zemljiško knjigo. Če bi to želeli, bi se namreč lahko dogovorili, da je izvirnik samo izvod za zemljiško knjigo, stranki pa prejmeta prepis pogodbe. Dejstvo, da se je predlagatelj v prvotnem predlogu skliceval na izvod, s katerim razpolaga G. d.o.o., ne dokazuje ničesar, saj je bil pred tem že vložen predlog G. za vknjižbo služnosti in že po določbi takrat veljavnega drugega odstavka 143. člena ZZK-1 predlagatelju ni bilo treba vložiti še enega izvirnika.

7Povedano pa pomeni, da so vsi trije izvirniki Pogodbe vsebovali tudi zemljiško knjižno dovolilo, kar pomeni, da je tudi zemljiškoknjižno dovolilo v izvirniku. Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se obremenjuje, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, v obravnavanem primeru je to občina. Tako izjavo je v Pogodbi občina podala in to izjavo je pridobitelj pravice sprejel, kar potrjujejo lastnoročni podpisi na (vseh treh) listinah. Pogoj za vpis v zemljiško knjigo je, da je zemljiškoknjižno dovolilo overjeno in sicer mora biti overjen podpis osebe, ki nepremičnino obremenjuje. Podpis mora overiti notar (64. člen Zakona o notariatu). Res je služnostni zavezanec ob sklenitvi pogodbe overil samo podpis na enem izvodu pogodbe, vendar to ne pomeni, da je samo ta izvod izvirnik zemljiškoknjižnega dovolila, saj je treba ločiti med izdajo dovolila in overitvijo podpisa na njem. Listina, ki jo je predlagatelj predložil v predmetnem postopku, je na podlagi povedanega zasebna listina v izvirniku z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom in kot taka izpolnjuje pogoje iz 142. člena ZZK-1. Procesna predpostavka iz 4. točke 146. člena ZZK-1je zato izpolnjena.

8Razlogi sodišča prve stopnje, da je možen samo en izvirnik, so napačni. Namen predložitve listine (Pogodbe) je njena realizacija v zemljiški knjigi. Ker ni sporno, da je bila pogodba s tako vsebino sklenjena, obstoj več izvirnikov v ničemer ne ogroža pravnega prometa. V obravnavani zadevi gre za vpis na podlagi zasebne listine. Zasebna listina se razlikuje od sodnih odločb ali od notarskih zapisov (ki so prav tako javne listine, ki jih notar izdaja v okviru javnih pooblastil). Pri slednjih gre namreč za listino, ki jo izda sodišče, oziroma notar, zato je logično, da je izvirnik samo tisti (en) izvod, ki ga izda in hrani sodišče oziroma notar, stranke pa prejmejo le prepise. Zasebno listino pa „izdata“ stranki, ki sta pogodbo sklenili, kar pomeni, da lahko obstaja več izvirnikov. Primerjava z vzpostavitvijo listin ne vzdrži, saj se postopek za vzpostavitev listine nanaša na primere, ko izvirnik ne obstaja več. Napačna je tudi razlaga pogodbe med G. in T. V tej pogodbi je bilo namreč v 1. členu v tretji alineji izrecno zapisano, da je G. že vložil zemljiškoknjižne predloge za vknjižbo služnosti, zato je očitno, da se obveznost izročitve listin iz drugega odstavka 2. člena ne nanaša na listine, ki bi bile podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Ker lahko obstaja več izvirnikov ene pogodbe, razlaga pojma izvirnik v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni odločilna v tej zadevi.

9Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in razveljavilo tako izpodbijani sklep kot sklep zemljiškoknjižne referentke ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V tem postopku bo moral upoštevati, da je izvod Pogodbe, overjen dne 19.1.2009 izvirnik in odločiti, ali so izpolnjeni ostali pogoji iz 146. člena ZZK-1 in če so, odločiti o predlaganem vpisu.