VSL sodba I Cpg 871/2011

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VIII Ig 2004/09049 z dne 01. 12. 2004 v 1. točki izreka za 14.731,90 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka 241,32 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedeni sklep o izvršbi je v preostalem delu (za 2.772,17 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v 1. točki izreka in za izvršilne stroške 45,96 EUR z obrestmi v 3. točki izreka) razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 2.932,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper ugodilni del sodbe (1. in 3. točko izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba prvostopnemu sodišču očita, da ni upoštevalo ugovorov tožene stranke, ki se nanašajo na v pobot uveljavljano škodo, da v tej smeri ni ugotavljalo dejanskega stanja in tudi ni izvedlo predlaganih dokazov. Izvedenec finančne stroke bi z vpogledom v knjigovodske in druge listine tožene stranke lahko potrdil, da je toženi stranki zaradi nekvalitetnega in nekorektnega poslovanja tožeče stranke nastala škoda, ki presega zahtevek. Enako bi potrdili tudi predstavniki tujih partnerjev, vendar sodišče prve stopnje tudi predlaganih prič ni zaslišalo. S tem je bilo po stališču pritožbe kršeno načelo kontradiktornosti.

5Načelo kontradiktornosti ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih je v postopku predlagala. Sodišče lahko izvedbo dokazov zavrne, če razumno oceni, da bodisi predlagani dokazi bodisi dejstva, ki naj se z njimi dokazujejo, za odločitev v sporu niso odločilna. Dokazi se nadalje tudi ne izvajajo v informativne namene, t.j. zato, da bi se z njimi šele ugotavljala pravnorelevantna dejstva, ki bi jih stranka morala navesti v okviru svoje trditvene podlage. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je tožena stranka v smeri izkazovanja svoje nasprotne odškodninske terjatve, ki jo je ugovarjala v pobot, podala zgolj pavšalne in nekonkretizirane navedbe. Pritožbeno sodišče k tej oceni še dodaja, da so bile še nekonsistentne, saj je tožena stranka s pobotnim ugovorom sprva uveljavljala terjatev iz naslova znižanja kupnine, ki jo je med postopkom prekvalificirala v odškodninsko terjatev. Ugovor iz naslova znižanja kupnine (2. točka 468. člena OZ) poleg tega ni ugovor ugasle pravice in se zato procesno ne uveljavlja s pobotnim ugovorom. S pobotom namreč ugasnejo vzajemne nasprotne terjatve strank, ki so pred pobotanjem obstajale tako po temelju kot po ugotovljeni višini. Ugovor znižanja kupnine pa je materialnopravni ugovor, zaradi katerega se kupnina (ex lege) zniža na način, kot je določeno v 478. členu OZ, kar pomeni, da terjatev prodajalca v presežku ne obstoji, zato se v procesnem oziru izrazi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za presežek.

6Za obstoj poslovne odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno izpolnjene vse zahtevane predpostavke odškodninske odgovornosti povzročitelja, zato mora stranka navesti dovolj konkretnih dejstev, ki jih je v nadaljevanju dokaznega postopka mogoče preizkusiti. Zlasti v smeri izkazovanja škode in vzročne zveze je bila trditvena podlaga tožene stranke tako skromna, da je vprašljiva sklepčnost njenega pobotnega ugovora. Šibke oz. nezadostne trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov, zato je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker je izvedbo predlaganih dokazov zavrnilo.

7Prav ima sicer pritožba, da pri procesnem pobotanju posebna izjava v smislu prvega odstavka 312. člena OZ ni več potrebna, saj se šteje, da je podana v pravdi s samim ugovorom pobota. Obstoj izjave o pobotu je zato treba izkazovati samo v primeru predpravdnega oziroma izvenpravdnega postopka. Vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča.

8Pritožbeni razlogi tako niso podani kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Ker s pritožbo ni uspela, je tožena stranka dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).