VSRS Sklep I R 49/2012

Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.

1Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je Okrajno sodišče v Lenartu vodilo izvršbo zoper dolžnika z rubežem plače, denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in vrednostnih papirjev; ko pa je upnik 24. 1. 2012 predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – s prodajo deleža dolžnika kot družbenika v družbi B. d.o.o. – se je Okrajno sodišče v Lenartu s sklepom z dne 3. 2. 2012 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču z obrazložitvijo, da je po določbi 164. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za odločitev o predlogu za izvršbo na delež družbenika v družbi in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.

2Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Ljubljani), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu; v oporo svoji nepristojnosti se sklicuje na določbo tretjega odstavka 40. c člena ZIZ in navaja, da zaradi naknadne kumulacije izvršilnih sredstev lahko pride do spremembe krajevne pristojnosti le, če upnik – poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe – med izvršilnim postopkom predlaga izvršbo na nepremičnine (četrti odstavek 35. člena ZIZ); do takšne situacije zaradi naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo deleža družbenika v družbi pa v danem primeru ni prišlo.

3Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je (še naprej) pristojno Okrajno sodišče v Lenartu.

4Pravilno je stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da z določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ za primer naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo dolžnikovih nepremičnin predvidene izjeme od splošnega pravila o krajevni pristojnosti iz določbe tretjega odstavka 40. c člena istega zakona ni mogoče širiti tudi na primere naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo deleža družbenika v družbi. Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Možnost samostojne uporabe določbe 164. člena ZIZ pa je izključena spričo naknadne kumulacije izvršilnih sredstev v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem so upoštevne pristojnostne določbe iz 40. c člena istega zakona in zaradi katerih ostaja isto sodišče še naprej pristojno. Temu skladna je zatorej odločitev v tem sporu o pristojnosti.