VSL sklep II Ip 827/2012

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. in 2. točki izreka potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepremičnina – polovica parcele št. X, k. o. Y, last dolžnika A.K:, domakne najboljšemu ponudniku kupcu B.K. (1. točka izreka), da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi pri nepremičnini – polovici parcele št. X, k. o. Y, last dolžnika A.K., izbriše: zastavna pravica vknjižena na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV vknjižena v korist C; zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 1, z dne 19. 4. 2010; zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 2 , z dne 26. 7. 2010; zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 3, z dne 4. 2. 2011 in zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 4, z dne 2. 6. 2011 (2. točka izreka) ter sklenilo, da mora dolžnik A.K. v roku 8 dni povrniti upniku iz vodilne izvršilne zadeve 229,32 EUR, upniku iz pristopne izvršilne zadeve pa 664,08 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, kar zahtevata ta dva upnika več, pa se zavrne (3. točka izreka).

Zoper sklep v celoti se je pravočasno po svoji pooblaščenki pritožil upnik C, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je dne 29. 9. 2011 vložil predlog za izvršbo nad dolžnikoma A.K. in B.K., sodišče pa je dne 12. 10. 2011 izdalo sklep o izvršbi pod opr. št. 5. Upnik je dne 10. 10. 2011 predlagal, da sodišče odloči o pristopu in o združitvi k izvršilni zadevi, ki se vodi pod opr. št. 1 in pristopne. Upnik meni, da je sodišče odločalo le o predlogu o pristopu k zadevi, ni pa odločalo o predlogu za združitev k zadevi 1 in pristopne. Upoštevajoč dejstvo, da se z izpodbijanim sklepom ½ nepremičnine, ki predstavlja ½ stanovanjske hiše, domakne kupcu, so vsi upniku prikrajšani, ker je vrednost ½ toliko nižja. Obstaja pa velika verjetnost, da se druga polovica sploh ne bo prodala oziroma se bo prodala po znatno nižji ceni, kot bi se v primeru, če bi se nepremičnina prodajala v celoti. Glede na to, da je sedanji kupec v izvršilni zadevi 1, v izvršilni zadevi, ki se vodi pod opr. št. 5, tudi dolžnik, v skladu s 187. členom ZIZ niti ne more biti kupec predmetne nepremičnine. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o domiku v celoti razveljavi in po združitvi izvršilnih zadev, ki se vodi pod opr. št. 1 in 5, nadaljuje tako, da se razpiše 1. javna dražba za prodajo celotne nepremičnine v lasti A.K. do ½ in B.K. do ½. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

Pritožba je bila vročena vsem ostalim upnikom, dolžniku, kupovalki B.K. in Davčni upravi Republike Slovenije – Davčni urad Ljubljana, ki na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je, upoštevaje pritožbene navedbe, štelo, da se upnik C pritožuje zoper 1. in 2. točko izreka sklepa, sklep pa je v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da pritožnik s svojimi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o domiku nepremičnine, in sicer ½ parcele št. X, k. o. Y, last dolžnika A.K., kupovalki B.K..

Sklep o domiku je možno izpodbijati le zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena ZIZ. Pritožnik pa pritožbenih razlogov v tej smeri ni podal, razen navedbe, da B.K., ki je v izvršilni zadevi pod opr. št. 5 tudi dolžnica, v skladu s 187. členom ZIZ ne more biti kupec predmetne nepremičnine. Slednji pritožbeni očitek pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je v zadevi z opr. št. 1 dne 19. 4. 2010 na predlog upnika d, dovolilo izvršbo na nepremičnino – ½ parcele št. X, k. o. Y, last dolžnika A.K.. Po tem datumu je bila izvršba na omenjeno ½ nepremičnine dovoljena še s štirimi sklepi o izvršbi, med drugim tudi v zadevah z opr. št. 4 in 5 na predlog upnika C, zato je sodišče prve stopnje odločilo, da bodo vsi upniki pristopili k najprej začeti izvršbi na omenjeni del nepremičnine.

Tako je, kot izhaja iz sklepa o izvršbi pod opr. št. 5 z dne 12. 10. 2011, sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba na predlog upnika C zaradi izterjave terjatve v višini 243.045,04 EUR, izvede s pristopom k izvršbi, dovoljeni s sklepom o izvršbi z opr. št. 1 z dne 19. 4. 2010, in sicer v delu, kjer se nanaša na ½ omenjene nepremičnine, last dolžnika A.K.. Navedena odločitev je v skladu s določbo 171. člena ZIZ, po kateri sodišče po zaznambi sklepa o izvršbi ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pa pristopi k že začeti izvršbi.

Razlog, zaradi katerega ZIZ v 171. členu predpisuje pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino, je v največjem možnem zavarovanju upnikovih pravic v postopku izvršbe na nepremičnino, saj po domiku nepremičnine kupcu izvršba na isto nepremičnino ni več možna. Ker v primeru, ko teče postopek izvršbe zoper različne dolžnike na njihove solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan, pristop k izvršbi za takšne primere ni predviden (tako tudi Sklepa VS RS I R 97/2010 in I R 98/2010). Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.

Ker izvršba z opr. št. 1 ne teče tudi na ½ nepremičnine – parcele št. X, k. o. Y, last B.K., torej ni nobene podlage za to, da bi izvršba z opr. št. 5 v delu, ki se nanaša na ½ nepremičnine, ki je last B.K. (ki je dolžnica zgolj napram upniku C glede terjatve v višini 243.045,04 EUR) pristopila k izvršbi z opr. št. 1. Iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj, pa ni nobene ovire niti za to, da bi B.K. kupila ½ predmetne nepremičnine, ki je (bila) v lasti A. K., torej tudi ni ovire za to, da ji je sodišče prve stopnje omenjeno ½ nepremičnine z izpodbijanim sklepom domaknilo.

Razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o domiku pa ne more biti niti pritožnikov predlog za združitev izvršilnih zadev z opr. št. 1 in 5, saj omenjeni predlog (ki je bil podan po izdaji izpodbijanega sklepa) na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more imeti nobenega vpliva. Pristop k že začeti izvršbi je v skladu s tretjim odstavkom 171. člena ZIZ mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka (pri čemer ni odveč dodati, da je bil o prodaji ½ predmetne nepremičnine v lasti A.K. pritožnik kot zastavni upnik obveščen že pred izdajo izpodbijanega sklepa oziroma pred prodajo). Iz navedenega izhaja, da je še toliko bolj neutemeljeno pritožnikovo prizadevanje, da bi dosegel razveljavitev izpodbijanega sklepa o domiku zaradi izvedbe pristopa oziroma združitve zadev tudi glede ½ predmetne nepremičnine, ki je last B.K. in glede katere, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, pristop sploh ni mogoč.

Pritožba upnika C torej ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 2. točki izreka kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).