UPRS Sodba I U 994/2017-13

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Delovno sodišče v Mariboru je kot pristojni organ tožniku z izpodbijanim sklepom v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) priznalo stroške za odvetniške storitve in izdatke v znesku 525,44 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila prosilcu A.A. z odločbo Bpp 124/2016 z dne 25. 4. 2016 odobrena BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi pred Delovnim sodiščem v Mariboru, Zunanji oddelek Murska Sobota, Pd 108/2015 na I. stopnji ter za sklenitev morebitne poravnave v postopku mediacije zaradi ugotovitve obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in uveljavljanja denarnih zahtevkov ter odškodnine iz nesreče pri delu. Za nudenje BPP je bil po navedeni odločbi postavljen tožnik, ki je po končanem postopku pred Delovnim sodiščem, toženi stranki predložil stroškovnik. Tožena stranka je ugotovila, da stroškovnik ni povsem v skladu z določbami Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in obsegom opravljenega dela. Tožniku ni priznala stroškov za sestavo tožbe, saj je bila tožba vložena 2. 10. 2015, prošnja za BPP je bila vložena 12. 4. 2016, dodeljena BPP pa zajema le tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. V zvezi s 1. pripravljalno vlogo tožena stranka obrazloži, da so bili priznani le stroški v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ne pa tudi stroški za denarne zahtevke, saj vloga za ta del ni bila potrebna. Tudi stroški sestave 2., 3., 4., 5. in 6. pripravljalne vloge in vloge z dokaznimi predlogi niso bili priznani, saj te za postopek niso bile potrebne. Tožena stranka ni priznala stroškov za 6. in 7. narok za glavno obravnavo, saj nista bila opravljena, ter stroškov za posvet s stranko in pregled zadeve, saj ne predstavljajo samostojnih storitev. Ker je tožnik podal izrecno izjavo, s katero se je odpovedal povračilu potnih stroškov, tožena stranka ni priznala stroškov kilometrine.

2Tožnik je mnenja, da je izpodbijani sklep nepravilen. V predmetni zadevi je sporna vrednost presegala 10.000,00 EUR, zato bi morala tožena stranka od te vrednosti odmeriti nagrado odvetniku. Opozarja, da je bilo pred Delovnim sodiščem pet narokov. Po prvem naroku je moral tožnik dostaviti večji del dokumentacije, saj je šele med postopkom dobil podpisane pogodbe o zaposlitvi in evidence o opravljenih urah, in je lahko šele takrat konkretiziral svoj tožbeni zahtevek. Meni, da je bilo glede na nove dokaze potrebnih vseh 6 pripravljalnih vlog. Tožena stranka tožniku neutemeljeno ni priznala kilometrine in parkirnine, zaradi trajanja narokov in voženj, pa bi mu morala priznati tudi dnevnice, o čemer se sploh ni opredelila in se v tem delu izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Tožena stranka je odmero stroškov nepravilno izvedla, ker tožniku ni priznala nagrade za naslednja opravila: 500 točk za 2. pripravljalno vlogo, 375 točk za 3. pripravljalno vlogo, po 250 točk za 4., 5. in 6. pripravljalno vlogo, 100 točk za dokazni predlog, 100 točk za predlog za izdajo zamudne sodbe, kilometrino v znesku 662,30 EUR, parkirnino v znesku 25 EUR, 50 točk za nagrado za posvet s stranko in 50 točk za pregled zadeve. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in prizna vse priglašene stroške nudenja BPP oziroma podrejeno, da sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Pojasnjuje, da se je delovni spor nanašal na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in plačila plač ter drugih pravic iz delovnega razmerja, zato je tožena stranka upoštevala višino tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na zahtevek iz naslova plač ter drugih pravic. Res je, da se je tožba nanašala tudi na plačilo odškodnine, vendar je Delovno sodišče postopek v tej zvezi izločilo in se vodi pod Pd 141/2016, v katerem je bil tožnik prav tako določen za zastopanje na podlagi odločbe Bpp 124/2016 z dne 21. 10. 2016. Ker v tem sporu postopek še ni zaključen, tožena stranka še ni mogla odločati o stroških in jih upoštevati pri izdaji izpodbijanega sklepa. Neutemeljene in pavšalne so navedbe tožnika, da bi morala tožena stranka za vsako pripravljalno vlogo prisoditi vsaj 500 točk. Po mnenju tožene stranke je šlo le za ponavljanje in kopičenje vlog, ki niso bile potrebne, tožnik pa tudi ob vrnitvi napotnice ni izkazal, da so bile vloge potrebne, ker mu prosilec A.A. predhodno ni posredoval vse potrebne dokumentacije. Tudi iz sodbe Delovnega sodišča Pd 108/2015 z dne 14. 3. 2017 izhaja, da so se pripravljalne vloge v bistvenem ponavljale in se je tožbeni zahtevek z njimi le minimalno spreminjal. Tožena stranka še opozarja, da prihaja tožnik pri uveljavljanju stroškov za pripravljalne vloge v nasprotje sam s sabo. Navaja, da bi mu morala tožena stranka priznati vsaj 500 točk za vsako vlogo, hkrati pa toženi stranki očita nepravilnosti, ko mu ni priznala 500 točk za 2. pripravljalno vlogo, 375 točk za 3. pripravljalno vlogo in po 250 točk za 4., 5. in 6. pripravljalno vlogo. Iz navedenega ni mogoče razbrati kaj se toženi stranki sploh očita. Tožena stranka dodaja, da tožnik v vrnjeni napotnici ni zahteval povrnitve stroškov predloga za izdajo zamudne sodbe, niti plačila dnevnic, zato mu tožena stranka teh stroškov ni priznala. Priznajo se namreč lahko le stroški, ki jih odvetnik uveljavlja in specificira. Stroški kilometrine in parkirnine niso bili priznani, ker je tožnik podal izjavo, s katero se je odpovedal povrnitvi stroškov, prav tako mu ni bila priznana nagrada za posvet s stranko in nagrada za pregled zadeve, saj ne gre za samostojni storitvi, o čemer se je tožena stranka že izrekla v izpodbijanem sklepu.

4Tožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke št. Bpp 124/2016 z dne 25. 4. 2016 določen za zastopanje A.A. pred Delovnim sodiščem v Mariboru, Zunanji oddelek Murska Sobota, Pd 108/2015. Prav tako ni sporno, da je tožnik opravil odobrene storitve BPP in pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve, tožena stranka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku in tožniku odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na izpostavljena določila OT in 17. člena ZOdv. Sporno za tožnika ostaja nepriznanje stroškov za 2., 3., 4., 5. in 6. pripravljalno vlogo, stroškov predloga za izdajo zamudne sodbe, kilometrine, parkirnine, dnevnic in nagrade za posvet s stranko in pregled zadeve.

6Tožnik v zvezi s 1. pripravljalno vlogo višini odmerjene nagrade konkretno ne ugovarja, razen s pavšalno navedbo, da je znašala sporna vrednost več kot 10.000,00 EUR in bi moralo sodišče od te vrednosti odmeriti nagrado odvetnika. Sodišče ugotavlja, da je že iz izpodbijanega sklepa razvidno, da so se priznali stroški v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, v odgovoru na tožbo pa tožena stranka dodatno pojasni, da je pri odmeri nagrade upoštevala višino tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na zahtevek na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in plačila plač ter drugih pravic iz delovnega razmerja. Podatki v spisu potrjujejo, da se je tožba v delu, ki se je nanašala na plačilo odškodnine, izločila in se vodi pod številko Pd 141/2016, in da postopek v tej zadevi pa še ni bil zaključen. Zato se sodišče strinja, da tožena stranka ni mogla odločati o teh stroških in jih tudi ne upoštevati pri odmeri nagrade tožniku. Prav tako je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno postopala, ko tožniku ni priznala nagrade za 2., 3., 4., 5. in 6. pripravljalno vlogo. Razloge za nepriznanje stroškov za pripravljalne vloge je obrazložila v izpodbijanem sklepu, svojo odločitev pa v odgovoru na tožbo še dodatno podkrepila s sklicevanjem na sodbo Delovnega sodišča Pd 108/2015 z dne 14. 3. 2017, iz katere je razvidno, da so bili v postopku priznani le stroški za naroke glavnih obravnav in materialni stroški, ne pa tudi stroški za pripravljalne vloge. Delovno sodišče je pripravljalne vloge štelo za nepotrebne, saj so se v bistvenem ponavljale, tožbeni zahtevek pa se je z njimi le minimalno korigiral. Tožnik s pavšalnimi navedbami vztraja, da sodišče neupravičeno ni priznalo nagrade in da so bile vloge v postopku nujno potrebne, vendar svojih navedb z ničemer ne podkrepi.

7Nadalje sodišče ugotavlja, da ne drži navedba tožnika, da se tožena stranka ni izrekla o kilometrini, parkirnini in dnevnicah. V četrti točki izpodbijanega sklepa je pojasnjeno, da stroški kilometrine niso bili priznani, saj je odvetnik podal izrecno izjavo, s katero se je odpovedal povračilu potnih stroškov in morebitne parkirnine. Sodišče dodaja, da se podpisana in z žigom tožnika opremljena izjava o odpovedi kilometrini ter parkirnini nahaja v spisu, poleg tega je iz petega odstavka odločbe Bpp 124/2016 z dne 25. 4. 2016, s katero je bila prosilcu A.A. odobrena BPP, razvidno, da se je tožnik povračilu navedenih stroškov odpovedal. V zvezi s povračilom parkirne sodišče ugotavlja, da je iz vrnjene napotnice razvidno, da tožnik parkirnine in dnevnic niti ni zahteval, zato tožena stranka o tem sploh ni mogla odločati. Pri odmeri nagrade se namreč upoštevajo le tisti stroški, ki jih odvetnik uveljavlja in konkretizira. Prav tako iz napotnice izhaja, da tožnik ni zahteval povrnitve stroškov predloga za izdajo zamudne sodbe, zato o tem tožena stranka ni odločala in so tudi v tem delu tožnikove navedbe neutemeljene.

8Tudi v zvezi z nepriznanjem nagrade za posvet s stranko in pregled zadeve, je odločitev pravilna. Posvet s stranko in pregled dokumentacije se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre za samostojno storitev. Tožnik je stranko zastopal na narokih za glavno obravnavo in pri sestavi pripravljalnih vlog, za kar je nujno potrebna seznanitev z zadevo in pregled dokumentacije. Ker so bili stroški za posvet s stranko in pregled zadeve že zajeti v priznanih stroških za sestavo pripravljalne vloge in zastopanja na narokih, je odločitev tožene stranke pravilna, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do podvajanja stroškov.

9Sodišče tudi drugih nezakonitosti in nepravilnosti, ki bi zahtevale odpravo sklepa, ni našlo, zato je potrdilo izpodbijano odločitev kot pravilno in zakonito, tožbo pa na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10Ker dejansko stanje ni sporno, je bilo v zadevi odločeno izven glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

11O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.