VSRS Sodba IV Ips 86/2011

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

A.

1Okrajno sodišče v Krškem je storilca I. B. s sodbo PR 63/2011 z dne 25. 2. 2011 v skrajšanem postopku spoznalo za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) v zvezi s prvim in sedmim odstavkom 46. členom ZVCP-1 ter mu na podlagi prvega in drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 izreklo globo v višini 300,00 EUR in 5 (pet) kazenskih točk. Zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, je storilčev zagovornik vložil ugovor, ki ga je sodišče s sodbo PR 63/2011 z dne 19. 5. 2011 zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo PRp 751/2011 z dne 14. 6. 2011 zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi kršitve materialne določbe prvega odstavka 46. člena ZVCP-1 in predlagal, da Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in vrne zadevo Okrajnemu sodišču v Krškem v novo odločanje. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca sta sodišči nepravilno uporabili določbo prvega odstavka 46. člena ZVCP-1, ki določa, da ima na križišču enakovrednih cest prednost vozilo, ki prihaja z desne strani. V obravnavanem primeru pogoj za storilčevo obveznost upoštevanja desnega pravila ni bil izpolnjen, saj je storilec ves čas vozil po svojem prometnem pasu in pri zavijanju v desno ni posegel v prometni pas oškodovanca, ki je sicer res prihajal z njegove desne, vendar je vozil po nasprotnem (storilčevem) voznem pasu in s tem kršil določbo drugega odstavka 25. člena ZVCP-1. Zaključek sodišč, da je storilec oškodovancu odvzel prednost, je zato nepravilen.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil.

B.

4Za presojo z zahtevo uveljavljene kršitve je pravno pomembna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilec v križišču enakovrednih cest zavijal v desno, pri tem pa ni pustil mimo oškodovanca, ki je v križišče pripeljal z njegove desne strani (pri čemer je ta vozil po levi strani vozišča, da je obvozil ob desnem robu parkirani vozili), zaradi česar je z vozilom trčil v oškodovančevo vozilo in povzročil prometno nesrečo I. kategorije. Iz izreka pravnomočne sodbe izhaja, da naj bi storilec prometno nesrečo po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1 storil s kršitvijo prvega odstavka 46. člena ZVCP-1, ki določa, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo). Višje sodišče v Ljubljani je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo, da ta zakonska določba ne govori o tem, da imajo v križišču prednost le tista vozila, ki prihajajo z desne strani po desnem voznem pasu ali po desni strani vozišča, kar z drugimi besedami pomeni, da si je pritožbeno sodišče to pravilo

razlagalo tako, da imajo v križišču enakovrednih cest prednost vsa vozila, ki prihajajo z desne strani, ne glede na pravilnost njihove vožnje. Po presoji

Vrhovnega sodišča je pri razlagi te določbe potrebno izhajati iz namena desnega pravila, ki je v tem, da določa vrstni red vožnje skozi križišče enakovrednih cest tistih vozil, ki se tudi ob njihovi vožnji v skladu s pravili cestnega prometa, medsebojno ovirajo. Pravilo desnega zato ne velja, kadar se vozila pri

vožnji skozi križišče enakovrednih cest medsebojno ne ovirajo in lahko peljejo istočasno. Desno pravilo tako ne zavezuje voznika na križišču enakovrednih cest pri zavijanju v desno, ker se njegovo vozilo, ki zavija v desno in vozilo, ki z desne prihaja, ne ovirata.

5Glede na razlago prvega odstavka 46. člena ZVCP-1 Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje, pri ugotavljanju storilčevega dolžnostnega ravnanja pri zavijanju v desno na križišču enakovrednih cest, izhajali iz napačnega materialnopravnega izhodišča, zato obstaja precejšen dvom o pravilnosti zaključka sodišč prve in druge stopnje o obstoju vzročne zveze med storilčevim dejanjem (manevrom zavijanja v desno) in nastalo prepovedano posledico (prometno nesrečo I. kategorije). Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovnemu sodišču nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku na prvi in drugi stopnji, zato je pravnomočno sodbo na podlagi 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče, ob razlagi določbe prvega odstavka 46. člena ZVCP-1, kot je podana v 4. točki te obrazložitve, ugotoviti odločilna dejstva ter preučiti ali je storilčevo zavijanje v desno na križišču enakovrednih cest v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo prepovedano posledico (prometno nesrečo I. kategorije) ter o zadevi ponovno odločiti.