VSRS Sklep VIII DoR 146/2011

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nesrečo pri delu v znesku 7.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da toženi stranki ni mogoče očitati krivde za nastalo škodo, dela s kladivom pa ni mogoče šteti za delo s povečano nevarnostjo, tako da tudi objektivna odgovornost ni podana. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je presoji, da je škoda nastala brez krivde tožene stranke in da tudi njena objektivna odgovornost ni podana.

2V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik v zvezi s stališčem, da bi moral v postopku navesti kršitve delodajalčeve obveznosti, predvsem pa konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih moral opraviti, da bi zagotovil varno delo, izpostavlja naslednja vprašanja kot pravno pomembna:

- ali je potrebno v primeru delovne nezgode ob upoštevanju 43. člena ZDR v tožbi konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih moral opraviti, da bi si zagotovil varno delo, ali pa odgovor na to vprašanje sodi v okvir izvedenskega mnenja s področja varstva pri delu (243. člen ZPP), glede na to, da gre za abstraktna pravila znanosti in stroke in zadošča, da tožnik kot stranka navede dejstvo, ki naj se s pomočjo pravil ugotovi in razjasni;

- ali je dopustno odločati o temelju odškodninske odgovornosti v smislu določbe 184. člena ZDR brez predhodne ugotovitve, ali je delodajalec zadostil vsem predpisom o varnem delu, ob upoštevanju dejstva, da je odgovornost za varno delo naložena delodajalcu;

- ali je treba glede na 5. člen ZVZD, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, zaradi česar mora izvajati ukrepe, vključno z organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi, vsa tako določena ravnanja delodajalca obravnavati kot celoto oziroma ali se posamična delovna operacija obravnava z vidika presoje zagotovitve varnega dela ločeno, neodvisno od drugih vrst dela, ki sodijo v posamični delovni proces.

3Predlog ni popoln.

4Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

5Zakon postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. Predvsem v predlogu manjka obrazložitev, zakaj (in v katerem delu) naj bi sodišče navedena vprašanja rešilo nezakonito.

6Zato je Vrhovno sodišče predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.