VSRS Sklep I Up 247/2010

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo po 4. členu Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, ker procesne predpostavke za vložitev tožbe po tej zakonski določbi niso izpolnjene. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na določbe 42. in 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, 13., 43., 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD, Ur. l. RS, št. 7/99). Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se v register nepremične kulturne dediščine vpiše enota dediščine: ...

2Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi ter tožbenemu zahtevku ugodi s stroškovnimi posledicami. Navaja, da vpis v register kulturne dediščine neposredno vpliva na pravice lastnikov nepremičnin. Vročanje je eno ključnih materialnih dejanj postopka, saj mora biti stranka postopka seznanjena s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek. Preko instituta vročanja se zagotavlja pravica do sodelovanja v postopku kot tudi pravica do pravnega sredstva, zato dokler odločba ni vročena stranki, ne more postati izvršljiva. Priglaša stroške postopka.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

K I. točki izreka:

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi 4. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Če se v upravnem sporu izpodbijajo dejanja javne oblasti, se v postopku uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta.

6V obravnavani zadevi je tožnik v svoji tožbi, vloženi po 4. členu ZUS-1, med drugim predlagal odpravo odločbe tožene stranke z dne 31. 5. 2007. V zvezi s to odločbo pa je tožnik po podatkih spisa že predlagal obnovo postopka, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku. O njegovem predlogu za obnovo postopka je tožena stranka odločila s sklepom, katerega zakonitost sta že presojala sodišče prve stopnje in Vrhovno sodišče (v zadevi X Ips 330/2010). Tožnik je torej v navedeni zadevi imel zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da se tožnikova tožba, vložena na podlagi 4. člena ZUS-1, zavrže, sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V tem primeru namreč procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine, ki se pri Vrhovnem sodišču vodi kot X Ips 330/2010.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1.

K II. točki izreka:

9Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).