VSL sklep I Cp 1234/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Tožeča stranka je v tej pravdni zadevi postavila naslednji tožbeni zahtevek: „V korist tožnika M. K., G. pri D. 2, D., se razveljavi odločba GURS, območne Geodetska uprava Sevnica, št. 02112-690/2002-2 z dne 04. 12. 2009, o evidentiranju meje, v delu, v katerem je bila kot urejeni del meje s točkami 6525, 6526, 6527 in 6528 evidentirana meja med parcelam št. 563 k.o. ..., last tožnika in parcelo št. 561/1 k.o. ... last toženke.“

2Sodišče prve stopnje je odločilo, da ni pristojno za odločanje o predmetni zadevi in tožbo zavrglo.

3Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Sklicuje se na določbo 36. člena ZEN (1). Navaja, da iz tožbenih navedb izhaja, da je tožeča stranka v tožbi uveljavljala napake volje. Meni, da je sodišče tožbo zavrglo kot nesklepčno, moralo pa bi jo opozoriti na nerazumljivo tožbo in ga pozvati na odpravo pomanjkljivosti.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka v tem postopku s tožbenim zahtevkom ne uveljavlja kakšne dajatve ali storitve, prav tako ne ugotovitve pravnega razmerja, njen zahtevek pa tudi ni civilnopravne oblikovalne narave. Tožeča stranka v resnici zahteva poseg v upravno odločbo, torej v odločbo drugega državnega organa. Proti upravni odločbi pa je mogoče uveljavljati le redna in izredna pravna sredstva, ki jih predvideva Zakon o upravnem postopku in za odločanje tudi določa pristojen organ. Tožbe v pravdnem postopku, v katerem bi se upravna odločba lahko razveljavila, ZUP ne predvideva in pravdno sodišče za kaj takšnega tudi ni pristojno.

6Pritožba se sklicuje na določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN, ki določa, da napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku. To pa ne pomeni, da zakon za razveljavitev upravne odločbe v tem primeru določa pristojnost sodišča v pravdnem postopku. Pomeni le to, da je izjavo volje, ki je bila podana v okviru upravnega postopka po ZEN, mogoče izpodbijati v pravdnem postopku kot pravno poslovno izjavo volje. Takšnega zahtevka tožeča stranka ni postavila. Če bi ga in bi z njim uspela, bi to lahko kasneje uveljavljala v rednih (oziroma bolj realno: izrednih) pravnih sredstvih po ZUP. V nobenem primeru pa ZEN, kot rečeno, sodišča ne pooblašča, da bi v pravdnem postopku prevzelo položaj organa, ki odloča o pravnih sredstvih zoper upravno odločbo.

7Odločitev, da se tožba zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti zavrže, je zato pravilna. V danem položaju sodišče tudi ni bilo dolžno tožeče stranke kakorkoli pozivati, naj nerazumljivo tožbo popravi. Sploh namreč ni podan položaj, ko bi bila tožba nerazumljiva. Tožbeni zahtevek je jasen, navedbe, ki ga utemeljujejo tudi, in ob vsem tem je jasno tudi to, da za odločanje v takšnem zahtevku ni podana sodna pristojnost.

8Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (2)).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in nadaljnji).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji).