VDSS sklep Pdp 973/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (odločitev o stroških postopka).

Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati razliko v regresu za letni dopust za leto 2008 in 2009 ter sorazmerni del regresa za leto 2010 v skupnem bruto znesku 540,71 EUR, od tega zneska odvesti pripadajoče davke in ustrezni neto znesek plačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 156,50 EUR od 2. 7. 2008 dalje do plačila; od zneska 194,91 EUR od 2. 7. 2009 dalje do plačila; od zneska 102,78 EUR od 2. 7. 2010 dalje do plačila, vse v 8 dneh, pod izvršbo (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati odpravnino ob upokojitvi v znesku 2.912,02 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 3. 2010 dalje do plačila, vse v 8 dneh, pod izvršbo (2. točka izreka) in da je dolžna tožnici povrniti stroške za prehrano za mesec april, maj, oktober in december 2009 ter januar, februar in marec 2010 v skupnem znesku 473,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 67,64 EUR od 19. 5. 2009 dalje do plačila; od zneska 67,64 EUR od 19. 6. 2009 dalje do plačila; od zneska 67,64 EUR od 19. 11. 2009 dalje do plačila; od zneska 67,64 EUR od 19. 1. 2010 dalje do plačila; od zneska 67,64 EUR od 19. 2. 2010 dalje do plačila; od zneska 67,64 EUR od 19. 3. 2010 dalje do plačila; od zneska 67,64 EUR od 19. 4. 2010 dalje do plačila, vse v 8 dneh, pod izvršbo (3. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 513,35 EUR, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka in navaja, da sodišče prve stopnje odločitve o stroških postopka ni obrazložilo, niti dostavilo stroškovnika toženi stranki, zato odločitve o stroških postopka sploh ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka. Tako toženec ne ve, kateri stroški so bili priglašeni, še manj pa kateri so bili priznani tožnici. Prav tako je toženec s pritožbo zoper zamudno sodbo uspel, priglasil je pritožbene stroške v višini 254,00 EUR ter DDV, o katerih sodišče prve stopnje ni odločalo, pritožbeni stroški pa mu zagotovo pripadajo, saj je s pritožbo v celoti uspel. Pri končni odločitvi o stroških bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi uspeh v pritožbenem postopku, česar pa ni storilo, s čimer je podana zmotna uporaba materialnega prava. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe (odločitev o stroških postopka) sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožena stranka v pritožbi sicer pravilno navaja, da sodišče prve stopnje odločitve o stroških postopka ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče odmerjene stroške postopka lahko preverilo na podlagi predloženega stroškovnika, kjer je razvidno, katere stroške je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji) in sicer nagrado za postopek (tar. št. 3100) v znesku 206,70 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102) 190,80 EUR ter za plačilo poštnih stroškov in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002) 20,00 EUR ter 20 % DDV, kar skupaj znaša 501,00 EUR, k temu znesku pa je sodišče prištelo še 12,35 EUR (kilometrino za relacijo Č. – Novo mesto – Č., skupaj 80 km, ki jih je tožnica prevozila za prihod na obravnavo).

Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki dostaviti stroškovnik tožeče stranke. Odločanje o pravdnih stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo potrebno nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovnem zahtevku (VSL je v sklepu, opr. št. II Cp 2136/99 z dne 6. 12. 2000, je odločilo, da s tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

Tožena stranka se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicuje, da ji sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov pritožbenega postopka, čeprav je s pritožbo z dne 6. 1. 2011 v celoti uspela. Sodišče prve stopnje je stroške postopka odmerilo glede na uspeh celotnega postopka in ker tožena stranka v postopku ni uspela, sama krije svoje stroške postopka (154. in 155. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP).