VSL sklep I Cp 1044/2011

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog predlagatelja zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu, tako da del pomožnega prostora (kleti), T. n. S. 4, L., vl. št. 1410/1 k. o. H., v izmeri 5,9 m2 postane skupni prostor etažnih lastnikov stanovanj, del skupne pralnice v izmeri 6,85 m2 na istem naslovu pa postane izključna last predlagatelja, ki se ga pooblašča, da izposluje spremembo elaborate za vpis objektnih sprememb v zemljiško knjigo. Odločilo je še, da mora predlagatelj etažnim lastnikom plačati razliko med 12/13 pralnice in 12/13 kleti v višini 149,34 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila, nasprotni udeleženci pa so dolžni predlagatelju plačati sorazmerni del stroškov v znesku 172,80 EUR v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži v roku 15 dni, od 16. dneva dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje trinajsti nasprotni udeleženec, ki navaja, da ne uporablja kotlovnice, ker ima lastno etažno ogrevanje in opozarja, da prvo sodišče ni določilo njegovega solastninskega deleža v pralnici, zaradi česar je po njegovem ravnalo protiustavno. Navaja, da o odkupu podstrešja ni bilo razprave, da izpodbijani sklep nima ne repa ne glave in da je poseg v njegovo lastnino protiustaven. Sam je ne misli ne prodati ne podariti.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, izrazil strinjanje z odločitvijo sodišča prve stopnje in smiselno predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5S tem, ko je prvo sodišče kot podlago za odločanje upoštevalo 2. odst. 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja sodno delitev solastnine v primeru, ko se solastniki ne morejo sporazumeti, je napačno uporabilo materialno pravo.

6V obravnavani zadevi je predlagatelj lastnik stanovanja in kleti v večstanovanjski hiši na naslovu T., na kateri je vzpostavljena etažna lastnina. Navaja, da del omenjene kleti uporabljajo vsi sostanovalci kot skupno kotlovnico, zato je predlagal, da postane ta del skupna lastnina, on pa v zameno dobi del pralnice, sicer v skupni lasti vseh etažnih lastnikov, s čimer se je strinjalo zadostno število etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih.

7Gre torej za preoblikovanje skupne lastnine v posebno oziroma za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, ne pa za razdružitev solastnega dela nepremičnine, kot je v svojem predlogu označil predlagatelj. To pa je posel, ki presega redno upravljanje (2. odst. 29. čl. Stanovanjskega zakona (SZ-1)).

8Če etažni lastniki glede posla, ki presega redno upravljanje, ne dosežejo soglasja, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku, pri čemer sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali (4. odst. 29. čl. SZ-1).

9Predlagatelj pa ni izkazal, da bi imel več od polovice solastniškega deleža na skupnem delu, glede katerega predlaga spremembo deležev oziroma menjavo. Zato glede na cit. določbo 4. odst. 29. čl. SZ-1 sam predloga ni upravičen vložiti.

10Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) spremenilo tako, da je predlagateljev predlog zavrnilo.