VSL sklep I Cp 2482/2009

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

:

Na osnovi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. In 165/2009 z dne 9.2.2009 je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izvedlo zaznambo izvršbe pri pritožnici lastnem 2/3 solastninskem deležu nepremične parc. št. 495/14 k.o. S. ter zaradi zavarovanja terjatve Z. T. d.d. v višini 1.190,67 € vknjižilo hipoteko.

Zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča se pritožuje zemljiškoknjižna lastnica. Nasprotuje zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke, ker sklep, na osnovi katerega sta ta dva vpisa dovoljena, še ni pravnomočen. Pojasnjuje, da je zoper sklep izvršilnega sodišča ugovarjala, ker v njem niso upoštevana nova dejstva, ki so nastopila tekom izvršilnega postopka. Pojasnjuje, da je upokojenka in na svoj osebni račun prejema starostno pokojnino, ki je rubljiva. Izvršbo na nepremičnino zato označuje za nezakonito. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Na osnovi 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino. Pravna podlaga za zaznambo je 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. Z zaznambo izvršbe upnik na dolžnikovi nepremičnini pridobi hipoteko.

Zaznamba je vpis ali izbris pravno relevantnih dejstev, ki so pomembna za pravni promet in sicer pravnih dejanj in pravnih dogodkov (63/I čl. ZZK-1). Z zakonom je določeno, da se med drugimi dogodki zaznamuje tudi izdaja sklepa, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnino. S tem vpisom je zaznamovano dejstvo izdaje sklepa o izvršbi zaradi varovanja upnika, da pridobi svojo terjatev poplačano iz nepremičnine tudi v primeru, če kdo drug na isti nepremičnini kasneje pridobi stvarno pravico. Vknjižba hipoteke je nujna, z zakonom predvidena posledica zaznambe izvršbe. Nepravnomočnosti sklepa o izvršbi zato ni ovira za zaznambo.

Pritožnica zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke nasprotuje z utemeljitvijo, da je z drugim sredstvom izvršbe mogoče doseči poplačilo upnikove terjatve. Ta pritožbeni razlog bo predmet presoje v izvršilnem postopku, kjer ga pritožnica (dolžnica) tudi uveljavlja, v zemljiškoknjižnem postopku pa zaradi zgoraj navedene narave zemljiškoknjižnega postopka ne more biti upošteven. Če bo pritožnica v izvršilnem postopku uspela doseči razveljavitev sklepa, s katerim je poseženo na njeno nepremično premoženje, bo zaznamba izvršbe izbrisna po uradni dolžnosti (90. čl. ZZK-1).

Ker pritožba ni utemeljena, je na osnovi 2. točke 3. odstavka 161. čl. ZZK-1 zavrnjena, potrjen sklep sodišča prve stopnje in odrejen izbris zaznambe nepravnomočnosti izpodbijanega sklepa.