VSC sodba Cp 1287/2009

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod prvo točko zavrnilo tožbeni zahtevek (1.) na ugotovitev, da je darilna pogodba med tožnico in N. T. na eni strani in prvo toženko I. K. z dne 8.8.1990 nična, (2) na ugotovitev, da je vknjižba na podlagi darilne pogodbe z dne 8.8.1990 neveljavna, (3.) na izbris neveljavne vknjižbe 1/3 solastninskega deleža pri vl. št. ... k.o. G. v. in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ter (4.) na plačilo pravdnih stroškov. Pod drugo točko pa je zaradi delnega umika tožbenega zahtevka pravdni postopek delno ustavilo.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Na očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov glede zaključka, da je bil ob sklepanju pogodbe, s katero se je na toženko prenašala lastninska pravica, podan darilni namen, velja sprva pojasniti, da je s sankcioniranjem kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) varovana pravica do pritožbe. S tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno ali sploh brez razlogov, namreč dialog in polemika nista mogoča, ter zato tudi pravice do pritožbe ni mogoče uresničiti. Zato je gornja postopkovna kršitev podana v primeru, ko sodbe objektivno ni mogoče preizkusiti zaradi nerazumljivega ali protislovnega izreka, pomanjkanja sleherne obrazložitve, pomanjkanja obrazložitve o odločilnih dejstvih, nejasnosti in nerazumljivosti obrazložitve in protislovne obrazložitve, ali nasprotja med izrekom in obrazložitvijo. Izpodbijana sodba kakšnih takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih ne bi bil možen preizkus, nima. Ima namreč jasne, razumljive in nedvoumne razloge o vseh dejstvih, ki so odločilna z vidika pravne kvalifikacije kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Ker je tako preizkus prvostopne sodbe možen, postopkovni očitek ni utemeljen.

Nadalje ni podan niti očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, katerih definicijo sicer daje prvi odstavek 339. člena ZPP, ter katerega pritožba utemeljuje z dejstvom, da delna sodba ne bi smela biti izdana, ker bi moral biti tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka zavržen. Zato trdi, da bi moralo sodišče odločiti o zahtevkih po obeh tožbah.

Očitana kršitev ni podana že iz razloga, ker pritožba niti ne pojasnjuje, zaradi česar je bila postopkovna kršitev usodnega pomena za vsebino sodnega varstva. Le zatrjevanje, da je relativna postopkovna kršitev podana, brez navedb, glede česa in zakaj naj bi kršitev vplivala na sodbo, namreč ne zadostuje za presojo verjetnosti vpliva na rezultat sojenja. Poleg tega pa kršitev določbe 314. člena ZPP, ki ureja izdajo delne sodbe, na naroku dne 7.9.2009, ko je prvo sodišče stranke seznanilo, da bo o tožbenem zahtevku po tožbi odločilo z delno sodbo, sploh ni bila uveljavljana (286.b ZPP).

Pritožba nadalje trdi, da ob sklenitvi darilne pogodbe darilni namen ni bil podan, tudi v kolikor pa je bil podan, to ne pomeni, da je obstojal v času vložitve tožbe ter v času izdaje sodbe. Trdi, da na veljavnost pravnega posla vpliva dejstvo, da je pravna podlaga kasneje odpadla.

V predmetni zadevi je prvo sodišče v celoti sledilo trditvam tožeče stranke, da je bila darilna pogodba sklenjena z namenom, da bo toženka pridobila kredit. Glede na to, kako je bil torej zatrjevani nagib oblikovan, ko je bil razlog za daritev pridobitev stanovanjskega kredita, po pridobitvi stanovanjskega kredita takšen razlog niti ni mogel odpasti. Ker podlaga sklenjenega posla (causa) torej ni odpadla, je posel veljaven (prim. 52. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).

Dejstvo, da je bilo darilo dano zaradi obstoja zakonske zveze, pred sodiščem prve stopnje ni bilo zatrjevano. Ker pritožba niti ne pojasnjuje, zakaj tega dejstva ni navedla že predhodno, t.i. pritožbene novote ni moč upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Pritožba se je tako izkazala za neutemeljeno, saj niso podani kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

Stroške, ki so nastali z vložitvijo pritožbe, mora tožeča stranka trpeti sama, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).