VSRS Sklep II DoR 165/2011

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da mu toženci kot zemljiškoknjižni solastniki nepremičnin izstavijo zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri vl. št. 83 k.o. ... in pri vl. št. 756 k.o. ... vpisala lastninska pravica nanj.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je zahtevku ugodilo.

3Zoper navedeno odločitev so toženci vložili predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju poslovne sposobnosti izročevalke spremenilo ugotovitve iz izvedenskega mnenja.

4Predlog ni popoln.

O nepopolnosti predloga pete toženke

5Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) in sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP). Ta zahteva velja tudi za predlog za dopustitev revizije, saj je le-ta del izrednega pravnega sredstva revizije.

6Toženci so po Odvetniški pisarni P., d.o.o., o.p., zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije, kateremu pa ni bilo priloženo pooblastilo pete toženke M. S. Ker predlog v tem delu ni popoln, te pomanjkljivosti pa se v tej fazi postopka ne more več odpraviti, je treba predlog pete toženke zavreči (377. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 98. člena ZPP).

O nepopolnosti predloga ostalih tožencev

7Preden sodišče odloči o obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dovoljenost. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da iz narave tega izrednega pravnega sredstva izhaja, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev na predlagatelju ter da sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizijo je namreč mogoče dopustiti, če omenjena vrednost presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP). Predlagatelji obstoja tega pogoja z navajanjem vrednosti “21.281,92 EUR” niso izkazali.

8Toženci so navadni sosporniki, saj tožnik zoper vsakega od njih uveljavlja nedenarni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v obsegu njegovega solastninskega deleža. V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da bi predlagatelji morali izkazati, da je tožnik v pravdnem postopku opredelil vrednosti posamičnih zahtevkov, uveljavljanih v razmerju do posameznega toženca, oziroma da so to storili toženci. Navajanje vrednosti „21.281,92 EUR“ torej samo po sebi ne izkazuje dovoljenosti predloga. Ker je označena nediferencirano, namreč ni mogoče ugotoviti, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.

9Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije (tako kot v postopku z revizijo; glej pravno mnenje občne seje VS RS s 26. 6. 2002) ni mogoče odpraviti, predlagatelji pa predloga tudi ne morejo več pravočasno dopolniti, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo kot nepopoln (377. člen ZPP).