VSRS Sklep III DoR 56/2010

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi, potem ko je ugotovilo, da ne obstojijo terjatve, uveljavljene v pobot. Poleg tega je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, iz katerega sledi, da ga je podala predlagateljica obravnavanega predloga za dopustitev revizije, to je družba G. d. d. Sodišče druge stopnje je, kot trdi predlagateljica, zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Tako iz uvoda sodbe sodišča prve kot tudi druge stopnje pa izhaja, da je tožena stranka družba I. d. d..

2Družba G. d. d. je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu je (med drugim) opozorila, da se izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje glasita na družbo I. d. d., ki je obstajala do leta 2004, ko je prenehala zaradi spojitve s predlagateljico.

3Vrhovno sodišče je v nadaljnjem postopku opozorilo sodišče prve stopnje na pomanjkljivost v uvodu sodbe, ki jo je zatrjeval predlagatelj (in ki jo potrjujejo podatki sodnega registra). Sodišče prve stopnje je dne 7. 10. 2010 izdalo popravni sklep VI Pg 451/04-78, s katerim je označbo tožene stranke popravilo. Kot toženo stranko je (namesto ob izdaji sodbe neobstoječo družbo I. d. d.) označilo družbo G. d. (predlagateljico v obravnavanem postopku). Slednja je vložila pritožbo proti popravnemu sklepu. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cpg 1439/2010 z dne 27. 1. 2011 njeni pritožbi ugodilo in popravni sklep razveljavilo. Z omenjenima sklepoma, izdanima v postopku poprave izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje seznanilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

4Iz opisane procesne situacije sledi, da pomanjkljivost izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje, na katero opozarja predlagateljica, ni bila odpravljena. Obravnavani predlog v zvezi z njo ne postavlja pravnega vprašanja in sodiščema druge in prve stopnje ne očita nobene bistvene kršitve postopka iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ravno nasprotno, predlagateljica z zatrjevano pomanjkljivostjo izpodbijane sodbe, ki ni bila odpravljena s popravnim sklepom (kot sledi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1439/2010 z dne 27. 1. 2011), utemeljuje pomanjkanje svojega pravnega interesa za vloženi predlog. V opisani procesni situaciji, v kateri si predlagateljica – družba G. d. d. z očitkom bistvene kršitve postopka iz 339. člena ZPP ne prizadeva, da bi pridobila položaj stranke v obravnavanem gospodarskem sporu, ki se ga je (kot sledi iz njenih trditev) sicer očitno udeleževala, ji Vrhovno sodišče pritrjuje, da nima pravnega interesa za nadaljnji postopek po predlogu za dopustitev revizije. Predlog za dopustitev revizije je namreč vložen zoper sodbo, ki se glasi na neobstoječo gospodarsko družbo, v nadaljnjem postopku po predlogu za dopustitev revizije pa te pomanjkljivosti ne bo mogoče odpraviti (arg. drugi odstavek 371. člena ZPP).

5Predlog za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.