VSC sklep II Kp 32/2010

Pritožbi obsojenca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 10.12.2009, opr. št. K 25/2003, spremeni tako, da se pritožba obsojenega M. B. z dne 09.12.2009, zoper sklep z dne 30.11.2009, opr. št. K 25/2003, ne zavrže.
Sklep z dne 30.11.2009, opr. št. K 25/2009, se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica posameznica Okrajnega sodišča v Šentjurju kot nedovoljeno zavrgla pritožbo obsojenca z dne 09.12.2009 zoper sklep istega sodišča z dne 30.12.2009, opr. št. K 25/2009.

Zoper sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene se je obsojenec pravočasno pritožil. Meni, da je njegova prošnja za izbris pogojne obsodbe utemeljena, saj v času preizkusne dobe ter v roku enega leta po preteku slednje, ni storil novega kaznivega dejanja. Vsa dejanja, ki so vpisana v kazensko evidenco, je storil v obdobju od leta 1998 do leta 2004, torej pred izrekom pogojne obsodbe, katere izbris zahteva. Obsojenec zahteva, da sodišče prve stopnje v sklepu navede, katera uradna oseba je pripravila vsebino sklepa in poda pravni pouk ali je pritožba zoper sklep dovoljena.

Sodišču druge stopnje je bila s predložitvenim poročilom v pritožbeno reševanje odstopljena tudi zahteva obsojenčevega zagovornika za izbris obsodbe iz kazenske evidence, ki pa je po vsebini ni mogoče šteti za pritožbo zoper sklep z dne 10.12.2009 in jo bo moralo zato sodišče prve stopnje samostojno obravnavati.

Višji državni tožilec je, na podlagi določb II. odst. 455. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlagal, da se obsojenčevi pritožbi ugodi.

Obsojenec se je v odgovoru z dne 04.03.2010 strinjal s stališčem višjega državnega tožilca.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu predmetne kazenske zadeve gre ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v škodo obsojenca bistveno kršilo določbe kazenskega postopka (II. odst. 371. člena ZKP) v zvezi z vprašanjem dovoljenosti pritožbe zoper sklep, saj je nepravilno uporabilo procesne določbe, ki se nanašajo na obsojenčevo pravico do pritožbe zoper sklep. Ob tem, ko se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa povsem pravilno sklicevalo na določbo 399. člena ZKP in razlogovalo, da se smejo stranke in osebe katerih pravice so kršene, vselej pritožiti zoper sklepe preiskovalnega sodnika in druge sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe, pa je v nadaljevanju obrazložitve sprejelo povsem napačen zaključek, da zoper sklep s katerim je okrajna sodnica odločila o obsojenčevem predlogu za izbris pogojne obsodbe, ni pritožbe. Postopek za izbris pogojne obsodbe na podlagi zakona ureja 510. člena ZKP, postopek na podlagi sodne odločbe pa 511. člena ZKP. V 510. členu ZKP ni določeno, da zoper sklep o ugotovitvi izbrisa pogojne obsodbe ni pritožbe, v VI. odst. 511. člena pa je predpisano, da se zoper odločbo sodišča o prošnji za izbris obsodbe lahko pritožita prosilec in državni tožilec. Glede na to, da procesni zakon izrecno ne prepoveduje pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje o izbrisu pogojne obsodbe, gre zaključiti, da se lahko obsojenec in državni tožilec (če je postopek tekel na njegovo zahtevo), zoper sklep sodišča o izbrisu pogojne obsodbe ter zoper sklep, s katerim se zahteva obsojenca za izbris pogojne obsodbe zavrne kot neutemeljena, pritožita na sodišče druge stopnje. Zato je sodišče druge stopnje obsojenčevi pritožbi ugodilo in pritožbeno izpodbijani sklep spremenilo tako, da se obsojenčeva pritožba z dne 09.12.2009, zoper sklep z dne 30.11.2009, opr. št. K 25/2003, ne zavrže kot nedovoljena.

Glede na zgornjo odločitev pa je sodišče druge stopnje dobilo možnost, da v smislu obsojenčevih pritožbenih navedb z dne 09.12.2009 preizkusi tudi sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 30.11.2009, opr. št. K 25/2009. Obsojenec je zahteval izbris pogojne obsodbe Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 26.01.2006, opr. št. K 25/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 13.06.2006, opr. št. Kp 120/2006, s katero mu je bila določena kazen treh mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let. Obsodba je postala pravnomočna 13.06.2006. Po 2. točki IV. odst. v zvezi s III. odst. 82. člena KZ-1 se pogojna obsodba izbriše v enem letu, od takrat ko je potekla preizkusna doba, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Preizkusna doba po predmetni pogojni obsodbi je potekla 13.06.2008, dodatni enoletni rok pa 13.06.2009. V pritožbeno izpodbijanem sklepu z dne 30.11.2009 je sodišče prve stopnje najprej povsem napačno razlogovalo, da naj bi bil obsojenec spoznan za krivega pri Okrožnem sodišču v Celju v času teka preizkusne dobe po sodbi „K 23/2005 dne 27.11.2006“. Iz obsojenčevega izpiska iz kazenske evidence navedene sodbe ni razbrati. V nadaljevanju pa sodišče prve stopnje sploh ne odgovori na bistveno vprašanje od katerega je odvisna rešitev obsojenčeve zahteve za izbris pogojne obsodbe in sicer kdaj je bilo kaznivo dejanje po novi pogojni obsodbi storjeno. Iz zgoraj citiranega zakonskega določila namreč jasno izhaja, da za izbris pogojne obsodbe ni relevanten datum izreka nove obsodbe ampak zgolj in izključno datum, kdaj je bilo kaznivo dejanje po novi obsodbi storjeno. Sicer pa že določba III. odst. 82. člena KZ-1 govori o „storitvi novega kaznivega dejanja“. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tej zvezi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar pa terja razveljavitev pritožbeno izpodbijanega sklepa z dne 30.11.2009. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pribaviti vse relevantne kazenske spise in po ponovni proučitvi zadeve ugotoviti, kdaj so bila kazniva dejanja po novih obsodbah dejansko storjena. Odvisno od teh ugotovitev pa bo nato sodišče prve stopnje ponovno ocenilo ali je obsojenčeva zahteva za izbris pogojne obsodbe po sodbi z dne 26.01.2006, opr. št. K 25/2003, utemeljena.