VSRS Sklep XI Ips 20332/2011-337

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A

1Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 212. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 zoper K. T. odredila pripor iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je kot neutemeljeno zavrnil pritožbo obdolženčeve zagovornice.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga zagovornica zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe ter zaradi kršitve ustavne pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave Republike Slovenije. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor zoper osumljenega odpravi, podrejeno pa, da izpodbijana sklepa razveljavi in vrne v ponovno odločitev.

3Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki meni, da ni mogoče pritrditi trditvi zahteve, da obravnavane igre na srečo ne povzročajo večje odvisnosti kot legalne igre na srečo. V ilegalnih stavnicah gre za višje stave, kjer so izgube večje, zato jih z legalnimi igrami na srečo ni mogoče primerjati.

4Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in zagovornici, ki se o njem nista izjavila.

B

5Vložnica zahteve za varstvo zakonitosti zunajobravnavnemu senatu očita, da ni odgovorilo na niti eno pritožbeno navedbo, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP. Na takšen način uveljavljane kršitve ni mogoče preizkusiti, saj morajo biti v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve zakona konkretizirane tako, da so navedena vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče presoditi, ali je podana kršitev (o tem sodba I Ips 346/2008 z dne 23. 10. 2008). Ker ima izpodbijani sklep senata razloge o vprašanjih, na katere se je v pritožbi sklicevala zagovornica, zgolj posplošeno zatrjevanje v zahtevi, da sodišče ni odgovorilo na nobeno pritožbeno navedbo, ne zadosti zgoraj navedenemu standardu utemeljitve uveljavljane kršitve.

6Vložnica nadalje zatrjuje, da izpodbijana sklepa ne vsebujeta razlogov o tem, katere so tiste okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da bi bila s ponovitvijo istovrstnega kaznivega dejanja varnost ljudi ogrožena v tolikšni meri, da to opravičuje poseg v osumljenčevo pravico do osebne svobode. Sodišči prve in druge stopnje po trditvah vložnice nista opravili presoje, ali bi ponavljanje kaznivih dejanj pomenilo tako velik poseg v pravico do varnosti ljudi, ki bi odtehtal poseg v pravico osumljenca do osebne svobode. Zaradi tega naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP. Ker kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 212. člena KZ-1 ne more ogrožati varnosti ljudi, je po mnenju vložnice osumljencu kršena pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena URS.

7Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ocenilo, zakaj je odreditev pripora zoper obdolženega nujna, da se zavaruje premoženje in varnost ljudi. Pojasnilo je, da igre na srečo ne ogrožajo samo premoženja, ampak povzročajo tudi odvisnost, ki pušča posledice na vseh področjih človekovega življenja. Pojem varnosti ljudi pa se ne omejuje zgolj na ogrožanje življenja in integritete posameznika, ampak vključuje zdravje posameznika ali zdravje skupnosti, prav tako pa tudi varstvo premoženja posameznika ali skupnosti. Prav tako je sodišče presodilo, da je ob upoštevanju višine protipravno pridobljene premoženjske koristi in ostalih okoliščin odreditev pripora sorazmerna s stopnjo napada na premoženje ljudi. Ob vsebinsko enakem pritožbenem očitku je senat takšen zaključek preiskovane sodnice povzel v izpodbijanem sklepu.

8Navedbe, da so igre na srečo pri nas legalne, in da so po vsebini športne stave na legalnih stavnicah in ilegalnih stavnicah povsem enake, kakor tudi navedba, da igre na srečo ne ogrožajo varnosti ljudi, ker jih drugače država prav gotovo ne bi dopuščala, pomeni izražanje nestrinjanja z dejanskimi zaključki sodišča oziroma uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s čimer zahteva za varstvo zakonitosti ne more uspeti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

9Kršitve, na katere se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti, niso podane. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obdolženega K. T. kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).