VSRS Sklep II DoR 173/2011

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača 2.880,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2009 kot odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

3Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje. Obširno razlaga potek postopka, v katerem je prišlo do nerazumno dolgega sojenja. Navaja, da revizija ni dovoljena, jo je pa glede na izpodbijano vrednost 2.920 EUR mogoče dopustiti. Zatrjuje neenotno prakso sodišč prve in druge stopnje, prakse Vrhovnega sodišča pa sploh še ni. Od Vrhovnega sodišča pričakuje odgovor na vprašanje o višini odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zatrjuje pa tudi bistveno kršitev po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4Predlog ni dovoljen.

5Sodišči prve in druge stopnje sta postopek izvedli v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po določilu sedmega odstavka 20. člena tega zakona pa je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena, kar pomeni, da v takem sporu ni ne dovoljene ne dopuščene revizije. Ker torej revizije ni mogoče dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP), je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.