VSL sodba I Cpg 144/2011

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Zahtevek pravdnih strank za povrnitev njunih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Uvod

1Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. II Pg 186/2000 z dne 15. 02. 2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cpg 547/2005 z dne 18. 10. 2010 tožniku v izvršilnem postopku dne 20. 07 .2007 odtegnjen znesek 92.402,75 EUR v dobro računa pravnega prednika tožene stranke. Ker je Vrhovno sodišče RS z odločbo III Ips 28/2007 z dne 10. 03. 2009 ugodilo tožnikovi reviziji, tožnik s tožbo zahteva plačilo odtegnjenega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 02. 2007 dalje.

2Svoj tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe tožena stranka utemeljuje na dejstvu, da je tožnik po uspehu v revizijskem postopku kar na podlagi odločbe VS RS sprožil izvršilni postopek in tako dosegel, da so bila toženi stranki v obdobju od 25. 05. 2009 do 25. 06. 2009 blokirana sredstva v višini 121.244,23 EUR. Ker pa je bil izvršilni postopek za znesek 117.078,64 EUR zaradi umika izvršilnega predloga ustavljen, tožena stranka kot svojo škodo terja kapitalizirane zamudne obresti od tega zneska v znesku 976,72 EUR.

Odločitev prvostopnega sodišča in vložitev pritožbe

3Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku na plačilo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ugodilo. Svojo odločitev je oprlo na določilo 3. odst. 190. člena OZ, rekoč da je tožena stranka prejela vtoževani znesek na podlagi, ki je kasneje odpadla. Zakonske zamudne obresti je tožeči stranki priznalo šele od 24. 06. 2009 dalje. Višjega obrestnega tožbenega zahtevka (na plačilo zakonskih zamudnih obresti že od vložitve tožbe) ni zavrnilo. Pač pa je v obrazložitvi svoje sodbe pojasnilo, da višji obrestni zahtevek ni utemeljen. Zavrnilo pa je nasprotni tožbeni zahtevek, rekoč, da od prejete revizijske odločbe z dne 10. 03. 2009, na podlagi katere je tožena stranka izvedela, da je za ta znesek neupravičeno obogatena, morala pričakovati, da jo bo tožeča stranka pozvala k plačilu tega zneska. Če bi z njim razpolagala, bi bila nepoštena.

4Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so navedeni v 1. odst. 338. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev le te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5Pritožba ni utemeljena.

6Določilo 3. odst. 190. člena OZ, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo sodbo, je jasno. Po tem določilu nastane obveznost vrnitve tudi v primeru, če kdo kaj prejme glede na podlago, ki je kasneje odpadla. Na podlagi citirane sodbe prvostopnega sodišča, ki je bila potrjena v pritožbenem postopku, je tožena stranka (oziroma njen pravdni prednik) prejela vtoževani znesek. Ta podlaga je s sodbo VS SR IIII Ips 28/2007 z dne 10. 03. 2009 odpadla. Zato pritožnik niti se s pritožbenim stališčem, da je tožena stranka vtoževani znesek utemeljeno prejela na podlagi pravnomočne sodbe, niti z zatrjevanjem, da je izvršilni predlog, ki ga je tožnik vložil kar neposredno citirane odločbe VS RS, kasneje umaknil, ne more uspeti.

7Svoj nasprotni tožbeni zahtevek je tožena stranka utemeljevala kot odškodninski zahtevek. Tudi če drži, da zakonske zamudne obresti za čas od 25. 05. 2009 do 23. 06. 2009 znašajo 976,72 EUR, pa te obresti niso njena škoda. Škoda je v obligacijskem zakoniku definirana kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali kot preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček). Iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja, da se je za vtoževani znesek njeno premoženje zmanjšalo, pa tudi ne, da bi vtoževani znesek tožena stranka ustvarila glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, pa ga zaradi ravnanj tožeče stranke ni mogla doseči (primerjaj 3. odst. 168. člena OZ). Neutemeljeno zadrževanje sredstev bi sicer utegnilo pomeniti eno od predpostavk splošnega civilnega delikta, vendar pa škode tožena stranka ni utemeljila. Ker pa morajo biti za utemeljenost odškodninskega zahtevka kumulativno izkazane vse predpostavke, ki odškodninski zahtevek opravičujejo, ena od njih pa je tudi škoda, je nasprotna tožba tožene stranke nesklepčna. Zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen. Iz tega sledi, da razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, niti niso pomembni.

8Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke v celoti kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je oprta na določilo 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP, saj tožena stranka s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke, kateri naj bi ji nastali z odgovorom na pritožbo, pa je oprta na določilo 1. odst. 163. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka v glavnem le ponovila svoje trditve. Zato pa tudi zato, ker z ničemer ni pripomogla k odločitvi v razmeroma preprosti in jasni zadevi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da njeni pritožbeni stroški niso bili potrebni.