VSL sklep II Cp 51/2011
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.51.2011Področje: civilno procesno pravo, nepravdno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za ureditev meje, ki ga je predlagatelj vložil 11.11.2009.
2Predlagatelj se je pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Vztraja, da je meja sporna, zato bi sodišče moralo ugoditi njegovemu predlogu za sodno določitev meje. Nasprotnika namreč ne pristajata na postavitev mejnikov v upravnem postopku. Res je bila meja sodno določena že v letu 1997, vendar so bili v letu 2006 ob rekonstrukciji ceste izruvani vsi mejniki, ki so bili postavljeni med parcelami udeležencev tega postopka, cesta pa razširjena na predlagateljeva zemljišča.
3Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo pravil nepravdnega postopka, ko je predlagatelju odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njegovega predloga. Ugotovilo je namreč, da je bila meja med parcelami udeležencev tega postopka že urejena s pravnomočnim sklepom istega sodišča N 6/1997 z dne 29.9.1999, kar predstavlja procesno oviro za ponovno odločanje o isti meji. Pravnomočen sklep sodišča veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna. Lahko pa, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v upravnem postopku predlaga obnovo meje oziroma ponovno označitev meje v naravi, če so bila mejna znamenja odstranjena ali je meja, ki jo je pravnomočno določilo sodišče, postala nerazpoznavna. Če nasprotna udeleženca obnovi meji res nasprotujeta, pa bo moral predlagatelj svojo pravico uveljaviti v pravdi z ustreznim dajatvenim zahtevkom.
6Po navedenem je bilo tudi materialno pravo v postopku na prvi stopnji pravilno uporabljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/1986 in 20/1988 ter Uradni list RS, št. 87/2002 do 77/2008) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 7. 9. 2011Nazaj na vrh ↑