VSL sklep II Cp 1447/2011

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. in 4. točki izreka spremeni tako, da se odvetnici T. P. prizna za stroške zastopanja poleg že priznanih stroškov v znesku 186,00 EUR še dodatni znesek 162,00 EUR, tako da se celotni stroški zastopanja odmerijo na 348,00 EUR.

V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o stroških zastopanja pridržane osebe v postopku sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru. Po uradni dolžnosti postavljeni odvetnici pridržane osebe je v točki 1. sklepa priznalo stroške zastopanja v skupni višini 186,00 EUR (155,00 EUR s pripadajočim 20 % DDV). V presežku (za znesek 243,00 EUR) je zahtevek po stroškovniku z dne 4.4.2011 na redni številki 9 zavrnilo (točka 4 izreka).

Proti sklepu vlaga pritožbo odvetnica. Izpodbija ga v zavrnilnem delu. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa s priznanjem še preostale razlike priglašenih stroškov v bruto višini 243,00 EUR. Napačno je uporabljena tarifa pri odmeri nagrade za postopek po 2. točki tarifne številke 3101 (količnik 0,8) namesto po pravilni tarifni številki 3100 (oziroma s količnikom 1,3). Opisuje zahtevnost obravnavanega postopka in trdi, da dejavnost odvetnika v njem ni omejena le na postavitev enega zahtevka in na prejem ene odločbe sodišča. Gre za zahtevnejši postopek, ki posega v temeljne človekove pravice. Zato je utemeljena odmera nagrade po tarifni številki 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Sklicuje se na novejšo sodno prakso oziroma primere, v katerih je bilo odločeno na ta način. Napačna je tudi uporaba opombe 3 (5) v tretjem delu tarife. V obravnavani zadevi ne gre za nagrado, ki bi bila določena v nespremenljivi vrednosti, pač pa se s pomočjo količnika spreminja glede na vrednost spornega predmeta. Zakonodajalec je predvidel dva načina odmerjanja stroškov postavljenim ali določenim odvetnikom, ki se plačujejo iz proračune. Za nespremenljive zneske nagrad je predvidel polovično vrednost. Pri nagradah, ki so določene spremenljivo v obliki količnika od osnove, ki se spreminja glede na vrednost spornega predmeta, pa je v 36. členu ZOdvT določil drugačne – nižje osnove pri količniku 1,0 kot pri nagradah, ki ne bremenijo proračuna. Odločitev sodišča je napačna, ker je združilo oba načina in odvetniku dvojno znižalo nagrado.

Pritožba je delno utemeljena.

V obravnavani nepravdni zadevi je bila pritožnica po uradni dolžnosti postavljena za odvetnico pridržani osebi (2. odstavek 61. člena Zakona o duševnem zdravju – ZDZdr). Stroški postopka prisilne hospitalizacije se krijejo iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). Mednje sodijo tudi stroški postavljenega odvetnika po uradni dolžnosti.

Prvo sodišče jih je odmerjalo v okviru podanega stroškovnika pritožnice in 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur.l. RS, št. 67/2008), ki ureja odmero nagrade glede na vrednost predmeta, če se izplača iz državnega proračuna. Tako kot je priglasila pritožnica, je upoštevalo vrednost predmeta v višini 4.000,00 EUR (2. odstavek 22. člena ZOdvT) in v zvezi s 36. členom ZOdvT pri količniku 1 upoštevalo znižano nagrado v višini 135,00 EUR, kar za pritožnico ni sporno.

Priznalo ji je 108,00 EUR nagrade po tarifni številki 3101, točka 2, za postopek (količnik 0,8 od nagrade 135,00 EUR) in 162,00 EUR za narok po tarifni številki 3102 (količnik 1,2 od nagrade 135,00 EUR). Tako priznano nagrado v višini 270,00 EUR je ob uporabi opombe 3 (5) v tretjem delu tarife prepolovilo na 135,00 EUR. Poleg tega je priznalo še pavšal po tarifni številki 6002 (20,00 EUR) in DDV (tarifna številka 6007).

Grajana odločitev o uporabi količnika 0,8 za postopek (tarifna številka 3101, točka 2) je pravilna. V tarifni številki 3101 je med drugim določena znižana nagrada v nepravdnem postopku, kadar je v njem postavljen le en zahtevek in sprejeta le ena odločitev sodišča (točka 2). Pritožnica na splošno opisuje obseg dela postavljenega odvetnika v postopku prisilne hospitalizacije, opozarja na njegovo garantno funkcijo oziroma zahtevnost postopka, ker posega v temeljne človekove pravice. Meni, da je zaradi teh razlogov upravičena do polne nagrade za postopek po tarifni številki 3100, ovrednoten s količnikom 1,3. Morebitnega večjega obsega dela od določenega v 2. točki tarifne številke 3101 v pritožbi ne konkretizira (razen trajanja zaslišanja ene od prič, kar pa je obseženo v nagradi za narok). Tega ni storila niti v stroškovniku, s katerim je priglasila stroške na prvi stopnji.

Po podatkih spisa z njene strani opravljeni obseg dela ni odstopal od običajnega odvetnikovega dela v nepravdnem postopku. Obravnavani postopek teče po uradni dolžnosti. Za uvedbo postopka odvetniku ni treba postavljati nobenega zahtevka. V spisu tudi ni podatkov, da bi pritožnica v njem podala kakršenkoli zahtevek ali pisno vlogo. Ostala opravila, ki jih navaja (komunikacija s pridržano osebo, pregled dokumentacije, svetovanje) ne odstopajo od primerljivih odvetnikovih ravnanj v drugih nepravdnih postopkih in so v zadostni meri ovrednotena s količnikom 0,8.

Pri odmeri nagrade za nepravdni postopek ne gre le za pravno, pač pa tudi za dejansko vprašanje. Nagrada zanj se odvetniku praviloma odmeri po 2. točki tarifne številke 3101, ker je njegovo delo omejeno na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Le v primerih, če sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, se lahko uporabi polna nagrada za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na drugačne odločitve sodišča v drugih zadevah. Ni jih mogoče enačiti, ker je odločanje o odvetnikovi nagradi odvisno tudi od dejansko ugotovljenih okoliščin vsakega primera posebej.

Pritožbi pa je treba pritrditi, da je sodišče deloma zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odmerjeni znesek nagrade za postopek in za narok znižalo na polovico s sklicevanjem na opombo 3 (5) tretjega dela odvetniške tarife. Pravilno opozarja, da se navedeno znižanje uporabi le za tiste nagrade, ki so določene v nespremenljivi vrednosti ali v razponu. Gre za nagrade, navedene v podpoglavjih 4.2 za kolektivne delovne spore, 2.2 za druge postopke, 4.4 za nepravdne postopke po določbah ZGD, 4.5 za zemljiškoknjižne postopke, 4.7 za postopek pred Ustavnim in Evropskim sodiščem in 4.8 za postopek po določbah zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od teh primerov. Zato je zmotno naziranje prvega sodišča, da je nagrada za tovrstni postopek določena v nespremenljivem znesku. Odvisna je namreč od vrednosti spornega predmeta. Ob uporabi 2. odstavka 22. člena ZOdvT jo je ocenilo na 4.000,00 EUR, zaradi izplačila iz proračuna pa ob pravilni uporabi 36. člena istega zakona že ustrezno znižalo na 135,00 EUR. Ponovno znižanje – še po opombi 3 (5) iz tretjega dela ZOdvT je napačno, ker nagrada za obravnavani postopek ni določena v nespremenljivi vrednosti, ampak v količniku glede na vrednost spornega predmeta, ki je že znižana po 36. členu ZOdvT.

Zaradi napačne uporabe materialnega prava je zato pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ustrezno spremenilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnici je priznalo neznižani odmerjeni skupni znesek 270,00 EUR (za postopek 108,00 EUR po tarifni številki 3101 točka 2 – količnik 0,8 od nagrade 135,00 EUR) ter za narok 162,00 EUR po tarifni številki 3102 (količnik 1,2 od nagrade 135,00 EUR), pavšalni znesek 20,00 EUR (tarifna številka 6002) in pripadajoči 20 % DDV (tarifna številka 6007) v znesku 58,00 EUR, torej nagrado v skupni višini 348,00 EUR. Poleg že priznanih stroškov v višini 186,00 EUR ji je prisodilo še razliko v višini 162,00 EUR.

V preostalem delu (glede uporabe količnika za postopek) pa je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo odločitev prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).