VSRS Sklep II DoR 278/2010

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali lahko zakoniti zastopnik agrarnih skupnosti z veljavnim pooblastilom glede na interna pravila, učinkovito sklene prodajno pogodbo glede nepremičnine ter izda zemljiškoknjižno dovolilo.

1Tožnik je vnuk sedaj pokojnega A. A., člana Agrarne skupnosti ... S tožbo zahteva izbris toženkine lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je toženka leta 2007 kupila od Agrarne skupnosti ... (zastopal jo je predsednik upravnega odbora J. J.) in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je sicer, da prodajna pogodba ni bila sklenjena v skladu z notranjimi pravili agrarne skupnosti, ki določajo, da mora biti odločitev o prodaji nepremičnin sprejeta na občnem zboru z dvotretjinsko večino vseh članov, do česar v konkretnem primeru ni prišlo. Vendar naj bi bila toženka „dobroverna“ in zato pri njej ni mogoče zahtevati izbrisa izpodbijane vknjižbe.

3Pritožbeno sodišče je v celoti ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženka bi morala po mnenju pritožbenega sodišča skleniti pogodbo s tistim, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Zato naj bi bilo nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, da je toženka lahko sklepala, da so skupni lastniki pooblastili J. H., če je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je pretežna večina tistih, ki so vpisani v zemljiški knjigi kot lastniki, že mrtvih.

4Toženka se v predlogu za dopustitev revizije sprašuje, kako je potemtakem sploh mogoč promet z zemljišči, ki so v skupnem lastništvu članov agrarne skupnosti, med katerimi je pretežna večina pokojnih, zapuščinski postopki pa niso bili izvedeni. Splošno znano je, da so v okolici R. agrarne skupnosti prodajale nepremičnine DARS, d.d., zaradi izgradnje avtocest na podlagi prodajnih pogodb, v katerih je zemljiškoknjižno dovolilo izstavil le zakoniti zastopnik agrarne skupnosti. Zemljiškoknjižno sodišče je vpis lastninske pravice na podlagi takšnih predlogov vselej dovolilo. S tem v zvezi prihaja do neenakega obravnavanja subjektov, ki so bili nepremičnine od agrarnih skupnosti. Toženka zato zastavlja sodišču več pravnih vprašanj.

5Predlog za dopustitev revizije je utemeljen v obsegu, ki je razviden iz izreka tega sklepa.

6Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse (1).

---.---

Op. št. (1): primerjaj prvi odstavek 367. a člena in drugi odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku.