VSC sklep Prp 207/2010

Pritožbi priče B. D. se ugodi,izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priči B. D. naložilo plačilo stroškov postopka o prekršku v višini 47,72 EUR, ki jih je dolžan plačati v 30. dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, ker se bodo sicer prisilno izterjali.

Zoper takšen sklep se pritožuje priča B. D., ki v pritožbi navaja, da na naslovu L. ..., V., na katerega mu je bilo poslano vabilo na zaslišanje kot priči, na katerega pa se ni odzval in je bil zato naslednjič prisilno priveden, po dopolnjenem prvem letu starosti nikoli ni živel. Takrat mu je umrla mati, njega pa so dali v rejniško družino, kjer je bil tudi začasno prijavljen. Ko je odšel iz rejniške družine je živel v najemniškem stanovanju, kjer pa mu lastnik ni dovolili prijaviti prebivališče. Od 28. 12. 2009 pa je stalno prijavljen na naslovu U. t. ..., Ž., kjer so ga tudi policisti našli. Ker na naslovu L. ..., V., živi le njegov stric I. D., prosi, naj sodišče preveri podpis na vročilnici z dne 12. 10. 2009, ki se mu očita kot pravilno vročena. Glede na to, da s stricem ne govorita in nimata stikov, ne bo mogel zanikati, da je edini, ki živi na tem naslovu.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da je v predmetnem postopku pritožnik bil vabljen kot priča na zaslišanje, ki naj bi bilo dne 10. 11. 2009. Vabilo mu je bilo vročeno v skladu s IV. odst. 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se ga za vročanje v postopku o prekršku uporablja na podlagi II. odst. 67. čl. Zakona o prekrških (ZP-1). To pomeni, da vročevalec poskušal vročiti pisanje 24. 9. 2009, ker pa se tega dne osebna vročitev ni mogla opraviti, je pritožniku bilo na naslovu L., V., puščeno obvestilo, da lahko pisanje prevzame na pošti v roku 15 dni, ki začne teči od 25. 9. 2009. Ker pritožnik vabila ni dvignil v roku 15. dni, mu je bilo 16. dan tj. 12. 10. 2009 v hišnem predalčniku puščeno pisanje, kot izhaja iz sporočila o prispelem pismu, pripetem k vabilu priči na list. št. ... spisa. Iz samega vabila pa izhaja, da je v njem pritožnik bil tudi poučen, da bo v primeru, če se nanj neupravičeno ne bo odzval, odrejena prisilna privedba in da mu bo sodišče ne glede na izid postopka naložilo v plačilo stroške, nastale s preložitvijo dejanja v postopku in druge stroške, ki jih bo povzročil po svoji krivdi. Iz odredbe sodišča za prisilno privedbo pritožnika (list. št. ...) izhaja, da se pritožnik na omenjeno vabilo za dne 10. 11. 2009 ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, čeprav je bil opozorjen na posledice. Nadalje iz spisovnega gradiva izhaja tudi, da je PP Ž. odredbo za prisilno privedbo pritožnika izvršila in je bil pritožnik prisilno priveden na sodišče dne 1. 3. 2010, s tem pa so nastali stroški v višini 47,72 EUR, kot izhaja iz stroškovnika PP Žalec z dne 8. 3. 2010 (list. št. ...). Glede na navedeno so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da se pritožnik na vabilo za zaslišanje neopravičeno ni odzval in mu je zato pravilno v skladu s I. odst. 146. čl. ZP-1 naložilo v plačilo stroške prisilne privedbe, ki jih je glede na podatke, s katerimi je razpolagalo prvostopenjsko sodišče v času odločanja, povzročil pritožnik po svoji krivdi, ker se na vabilo ni odzval in svojega izostanka ni opravičil.

Vendar pa pritožnik z navajanjem, da v času vročanja vabila na zaslišanje sploh ni živel na naslovu, kamor mu je bilo vabilo poslano, smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki jo utemeljuje z navajanjem novih dejstev, za katere predlaga tudi dokaze. Pritožbeno sodišče šteje, da gre za dovoljene pritožbene novote (III. odst. 157. čl. ZP-1), saj je pritožnik z verjetnostjo izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde tekom dosedanjega postopka ni imel možnosti navajati, saj glede na dejstva, ki jih navaja, mu do prejema izpodbijanega sklepa ni bilo znano, da je prejel kakršnokoli vabilo in ker vabila ni videl, tudi ni mogel vedeti, da mu bo sodišče naložilo plačilo stroškov prisilne privedbe, na to možnost pa ga tudi sodišče prve stopnje ob zaslišanju dne 1. 3. 2010 ni opozorilo. Čeprav je že takrat pritožnik sodišču povedal svoj naslov prebivališča, ki pa ni enak kot naslov, kamor mu je sodišče poslalo vabilo na zaslišanje, sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni preverilo oz. ugotavljalo, ali je bilo vabilo na zaslišanje za dne 10. 11. 2009 pritožniku pravilno vročeno tj. ali je v času vročanja imel prebivališče na naslovu L., V.

Da bi lahko očitali priči, da se vabilu na zaslišanje neopravičeno ni odzvala, je potrebno zanesljivo ugotoviti, ali se je imela možnost pravočasno seznaniti s svojo obveznostjo, kar se zagotavlja s pravilno vročitvijo vabila na zaslišanje, bodisi z osebno vročitvijo, bodisi s fikcijo vročitve. V kolikor se priča s svojo obveznostjo ni imela možnosti seznaniti, ker na naslovu, kamor ji je bilo poslano vabilo, že več let ne prebiva, ji ni mogoče očitati, da svoje obveznosti ni izpolnila in da je krivdno povzročila stroške. Krivda je namreč odnos do nekega voljnega ravnanja, ki pa predpostavlja zavedanje posledic takšnega ravnanja.

S pritožbenimi navedbami pritožnik vzpostavlja dvom v pravilnost in popolnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se neopravičeno ni odzval na vabilo za zaslišanje in zaključek, da je stroške prisilne privedbe povzročil po svoji krivdi. Če bi se pritožnikove pritožbene navedbe izkazale za resnične, bi po mnenju pritožbenega sodišča lahko ta dejstva pripeljala do drugačne odločitve v zvezi s stroški prisilne privedbe. Ker je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka, je pritožbi priče B. D. na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP-1 ugodilo, izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pri novem odločanju bo moralo prvostopenjsko sodišče natančno raziskati v pritožbi izpostavljena dejstva v zvezi z vročanjem vabila na zaslišanje za dne 10. 11. 2009, in na podlagi preveritve zgodovinskih podatkov o pritožnikovem prebivališču pri Centralnem registru prebivalstva pri Ministrstvu za notranje zadeve, podatkov o pritožnikovem življenju v rejništvu pri Centru za socialno delo, zaslišanja storilčevega strica I. D., ki naj bi edini živel na naslovu L., V., po potrebi pa tudi z zaslišanjem pritožnika, policistov, ki so izvršili prisilno privedbo in poštarjev, ki naj bi pritožniku vročali pošto, natančno ugotoviti, ali se je pritožnik imel možnost seznaniti s svojo obveznostjo, da se mora kot priča odzvati na vabilo sodišča na zaslišanje in da mora svoj izostanek pravočasno opravičiti in ali mu je glede na ugotovitve v zvezi z vročanjem in seznanitvijo z obveznostmi mogoče očitati, da je stroške prisilne privedbe povzročil po svoji krivdi.