VSM sklep IV Kp 12/2010

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

1Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v kazenski zadevi zoper obd. RS, zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), na podlagi določila drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz kazenskega spisa izločilo uradni zaznamek z dne 17.9.2009 na l. št. 7 in zapisnik o opravljeni poligrafski preiskavi PU Maribor, Sektorja kriminalistične policije (SKP), z dne 24.9.2009 na l. št. 15, in odločilo, da se bodo po pravnomočnosti sklepa izločeni dokazi zaprli v poseben ovitek in hranili ločeno od drugih spisov ter da jih ni dovoljeno pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka 83. člena ZKP.

2Proti takemu sklepu se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, s predlogom pritožbenemu sodišču, da sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izločitev zapisnika o opravljeni poligrafski preiskavi PU Maribor, SKP, z dne 24.9.2009, razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Okrožni državni tožilec v pritožbi navaja, da se ne strinja z izločitvijo mnenja o opravljeni poligrafski preiskavi z dne 24.9.2009 na l. št. 15 spisa, ker ne gre za podatek, ki bi bil pridobljen na nezakonit način, saj je bilo poligrafsko testiranje, v katerega je obdolženka privolila, opravljeno skladno s 54. členom Zakona o policiji (ZPol), in ne gre za takšen podatek oziroma indic, ki bi ga bilo potrebno po drugem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločiti.

5Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da rezultati poligrafskega testiranja ne morejo biti dokaz v kazenskem postopku in da gre za obvestilo, s katerim sodnik po določbi 83. člena ZKP ne sme biti seznanjen (prim.: sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Kp 4/2006 z dne 17.7.2006). Zato je navedeno mnenje o opravljeni poligrafski preiskavi na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP utemeljeno izločilo, kar bi moral storiti, kot pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu, že tožilec. Izločena listina je nedvomno ena od listin, ki jo predvideva ZKP v drugem odstavku 83. člena in dokaz, na katerega se po njegovih določbah sodba ne more opirati.

6Glede na obrazloženo je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zoper njega pa neutemeljena.

7Sodnik, ki je izpodbijani sklep izdal, pa bo zaradi doslednosti svoje odločitve moral iz spisa izločiti tudi listine in dele listin, ki so z njegovo odločitvijo povezane, ne da bi njihovo vsebino v sklepu ponovno povzemal (in sicer zadnji odstavek na drugi strani l. št. 5, glede na način in vsebino zapisa tudi l. št. 24, zadnji odstavek na drugi strani l. št. 39 ter prvi in drugi odstavek na l. št. 40, pa tudi uradni zaznamek o izjavi osumljene na l. št. 14 ter prvi odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa na l. št. 41), saj bi bil izpodbijani sklep, ne da bi bile izločene tudi naštete listine oziroma deli listin, brezpredmeten ter zgolj formalen. Po pravnomočnosti sklepa o izločitvi tudi naštetih listin in delov listin in njihovi dejanski izločitvi pa bo sodnik v obravnavani kazenski zadevi predlagal svojo izločitev in dodelitev zadeve drugemu okrajnemu sodniku.

8Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.