VSRS Sodba II Ips 347/2009

Revizija se zavrne.

1Tožnica je vložila tožbo na ugotovitev, da spada v skupno premoženje stanovanje in osebni avtomobil ter da je njen delež na skupnem premoženju 60 %. Toženec je ugovarjal, da znaša njegov delež na skupnem premoženju 85 %. Sodišče je ugotovilo, da spada v skupno premoženje stanovanje in da imata pravdni stranki na skupnem premoženju izenačen delež, v presežku (glede osebnega avtomobila in 10 %) pa je zahtevek zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3Revizijo vlaga toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da mu pripada višji delež na skupnem premoženju. Kredit za nakup stanovanja je namreč vračal iz svojega premoženja, posojilo do Zavarovalnice Tilie pa je plačeval še po razvezi zakonske zveze. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da je stališče sodišča druge stopnje, da je za določitev deleža pomembno samo obdobje do nakupa stanovanja, zmotno. O deležih strank na skupnem premoženju se namreč odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (drugi odstavek 51. člena in 59. člen ZZZDR), v konkretnem primeru torej od leta 1991 do 2003. Delež se namreč ne ugotavlja na posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč na skupnem premoženju kot celoti. To velja tudi v primeru, če je predmet tožbenega zahtevka samo posamezna stvar iz skupnega premoženja.(1)

7Kljub zmotni uporabi materialnega prava je odločitev sodišč glede deležev na skupnem premoženju materialnopravno pravilna. Trditve toženca, s katerimi je utemeljeval višji delež na skupnem premoženju, so namreč nesklepčne. Da je toženec najemal kredite in jih odplačeval tudi po razvezi zakonske zveze, na odločitev o višini deleža na skupnem premoženju ne more vplivati. Glede trditve, ki bi sicer lahko utemeljevala višji delež, in sicer da je imel toženec v času življenjske skupnosti višje prihodke kot tožnica, pa je sodišče ugotovilo, in to pravilno za celotno obdobje nastajanja skupnega premoženja (1991-2003), da sta bili plači tožnice in toženca približno enaki. Zato je odločitev sodišč, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju izenačena, materialnopravno pravilna.

8Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbe VS RS: II Ips 265/2008 z dne 21. 1. 2010, II Ips 211/2003 z dne 15. 5. 2003 in II Ips 820/93 z dne 14. 4. 1994.