VSRS Sklep VIII DoR 17/2011

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožniku plače za obdobje od decembra 2007 do vključno februarja 2008 v bruto zneskih, ki izhajajo iz sodbe in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožniku pa je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka delno spremenilo, tako da je odločilo, da mora tožena stranka od prisojenih bruto zneskov obračunati in odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek tožnika je zavrnilo.

2Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega še ni sodne prakse vrhovnega sodišča - iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.). Izpostavlja vprašanje, ali delavcu pripada plača (pravilno nadomestilo plače) tudi v času, ko ne dela (preneha delati) pri delodajalcu – v tem primeru je namreč tožnik prenehal delati pri toženi stranki že pred datumom neupravičene odsotnosti, ki ga je tožena stranka opredelila v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in določila kot datum prenehanja pogodbe po 3. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.) v zvezi z drugim odstavkom iste zakonske določbe. Sodišči druge in prve stopnje sta tožniku tudi za to obdobje prisodili plačo, s čemer pa se tožena stranka ne strinja, saj se obveznost plačila delodajalca po 42. členu ZDR nanaša le na opravljanje dela. Tožena stranka navaja tudi, da je pravno vprašanje pomembno za pravilno razlago narave pogodbe o zaposlitvi, o tem pa še ni zasledila prakse vrhovnega sodišča.

3Po določbi 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V nadaljevanju zakon našteva še nekatere primere, in med temi v 2. alineji tudi, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna. Iz formalnih zahtev za vložitev predloga za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367.b člena, med drugim izhaja, da mora stranka v predlogu natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, itd. (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

4Predlagatelj je navedel sporno pravno vprašanje (sicer nekoliko nejasno), vendar razen tega, da prakse vrhovnega sodišča ni in da je odgovor pomemben za razlago narave pogodbe o zaposlitvi, ni navedel okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja v smislu določbe 367.a člena – torej da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Uveljavljanje vprašanja brez opredelitve njegove pomembnosti na področjih, ki jih določa 367.a člen ZPP, ne zadošča.

5Glede na navedeno gre za predlog, ki je glede na določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP pomanjkljiv. Zato ga je revizijsko sodišče v skladu z zadnjim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.