UPRS sklep U 2610/2008

1. Ugotovi se, da je postopek prekinjen od 17. 12. 2009.
2. Družbenik A.A. se poziva, da prevzame postopek.

Družba B. d.o.o. iz C. (matična številka: ..., davčna številka: ...) je dne 23. 12. 2008 vložila tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 462-02-10044/2005 5 175/2006 6 0803-17 z dne 14. 7. 2006, s katero so ji bili v plačilo naloženi davek od dobička pravnih oseb, DDV ter davki in prispevki od plač in od drugih prejemkov za leti 2003 in 2004 s pripadajočimi obrestmi.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), katerega določbe se v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nasl.) primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1. Ob preizkusu te procesne predpostavke je sodišče na podlagi vpogleda v sodni register ter eOBJAVE na spletni strani AJPES ugotovilo, da je bila družba B. d.o.o., ki je vložila tožbo, med upravnim sporom, in sicer dne 17. 12. 2009, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije v smislu določbe 440. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07 in nasl.). Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP). Če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, je na podlagi 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 postopek prekinjen po samem zakonu. Skladno s 1. odstavkom 208. člena ZPP se postopek, ki je prekinjen zaradi navedenega razloga, nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

Na podlagi 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, ki jih je imela pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika. Po določbi 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba: (1.) ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in (2.) ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora. Pri tem velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic (8. odstavek 442. člena ZFPPIPP). Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je bil edini družbenik (imetnik poslovnega deleža v višini 100 %) družbe B. d.o.o. ob njenem izbrisu iz sodnega registra in tudi v zadnjih dveh letih pred tem A.A.

Glede na navedeno sodišče s sklepom ugotavlja, da je postopek v tem upravnem sporu prekinjen od 17. 12. 2009, ter ob primerni uporabi določbe 1. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 A.A. poziva, da prevzame ta postopek. Če bi tožbo zavrglo, bi namreč družbeniku, ki pod pogoji, določenimi v zakonu, odgovarja za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, odvzelo možnost, da se v upravnem sporu presodi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, ki pomeni izvršilni naslov za izvršbo z njo naloženih obveznosti tudi, kadar se izvršba vodi oziroma nadaljuje zoper aktivnega družbenika.