VSRS Sodba in sklep VIII Ips 204/2009

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke z dne 23. 2. 2007, v zvezi z odločbo z dne 21. 12. 2005, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za novo odmero družinske pokojnine, hkrati pa je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje višje družinske pokojnine od 26. 10. 1998 dalje. Tožbo v zvezi z zahtevkom za odpravo odločbe tožene stranke z dne 26. 10. 1998, s katero je bila tožnici akontacija vojaške družinske pokojnine po pokojnem možu B. C. prevedena v pravico do družinske pokojnine z istočasno odmero višine le-te, je sodišče kot nedovoljeno zavrglo, ker je postala navedena odločba pravnomočna že pred vložitvijo tožbe.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je bila tožnici družinska pokojnina po pokojnem možu, bivšem vojaškem zavarovancu, pravnomočno priznana že z odločbo tožene stranke z dne 26. 10. 1998 na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ) in na podlagi določb kasneje sklenjenega mednarodnega Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN – Ur. l. RS, št. 71/2002 – Mednarodne pogodbe, št. 20/2002) ni pridobila nobenih novih pravic iz tega naslova.

3Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno razlagalo določbe 3. člena MSVN in da je njen zahtevek utemeljen na podlagi 1., 2., 7. in 10. člena tega sporazuma.

4Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe oziroma sodne odločbe (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7MSVN, ki so ga sklenile države naslednice bivše SFRJ, v 3. členu zgolj našteva priloge, ki rešujejo vprašanja posameznih vsebinskih sklopov. Pravilno sodišče pri tem opozori na prilogo E, ki rešuje vprašanja pokojnin. V 2. členu navedene priloge je določeno, da vsaka država prevzema odgovornost za pokojnine, do katerih so upravičeni njeni državljani, ki so bili državni ali vojaški uslužbenci SFRJ, če so bile te pokojnine financirane iz zveznega proračuna ali drugih virov SFRJ in jih redno izplačuje.

8Sodišče pravilno zaključuje, da je Republika Slovenija svoje obveznosti iz 2. člena priloge E MSVN že ustrezno uredila v ZPIZVZ, na podlagi katerega je bila tožnici že v letu 1998 pravnomočno priznana družinska pokojnina po pokojnem možu, bivšem vojaškem zavarovancu.

9MSVN v 1., 2., 7. in 10. členu, na katere se sklicuje tožnica, ne ureja individualnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V 1. členu je zgolj določen pomen kratice SFRJ, v 2. členu vsaka država naslednica priznava načelo, da mora vselej ustrezno ukrepati, da se prepreči izgubo, škodo ali uničenje državnih arhivov, državnega premoženja in sredstev SFRJ, za katere ima ena ali več drugih držav naslednic interes v skladu z določbo tega sporazuma, 7. člen določa, da ta sporazum skupaj z vsemi kasnejšimi sporazumi, ki so potrebni za njegovo uresničevanje, dokončno ureja medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic glede vprašanja nasledstva, 10. člen pa določa, da pridržki k temu sporazumu niso dopustni.

10Tožnica ni navedla, v čem vidi podlago za ugoditev njenemu zahtevku glede navedene določbe MSVN. Tudi ob preizkusu po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ugotavlja, da obstoja materialnopravnih podlag za ugoditev tožničinemu zahtevku navedene določbe MSVN ne vsebujejo. Zato nižji sodišči nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta presodili, da nova odmera višje družinske pokojnine za tožnico na podlagi določb MSVN ni utemeljena.

11Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.