VSRS Sklep III DoR 62/2010

Predlog se zavrže.

1Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. Pg 111/2007 z dne 5. 10. 2009, s katero je sodišče ugotovilo obstoj terjatev tožeče stranki in obstoj terjatve tožene stranke ter jih do višine 13.901,77 EUR pobotalo.

2Predlagateljica revizije ugovarja odločitvi sodišč o medsebojnem pobotu terjatev, saj naj bi sodišči zmotno uporabili materialno pravo glede odločitve o ugovoru zastaranja tožeče stranke glede v pobot uveljavljene terjatve. Sodišče druge stopnje naj bi izdalo odločitev, ki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (Sklep VS RS, št. III Ips 179/2006 z dne 24. 4. 2007), saj pri dovolitvi pobotanja ni upoštevalo dejstva, da so terjatve tožene stranke že zastarale. Tožeča stranka navaja tudi druge procesne in materialnopravne kršitve, ki naj bi odstopale od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar pa v predlogu revizije ne zastavi nobenega konkretnega pravnega vprašanja.

3Predlog ni popoln.

4Glede na četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bistveno, da predlagatelj natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost (kot je ta opredeljena v prvem odstavku 367.a člena ZPP), ter da na kratko obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.

5V predlogu predlagateljica ni konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.