VSRS Sklep VIII DoR 139/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.DOR.139.2010Področje: civilno procesno pravo, delovno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Pravica do odpravnine ob razrešitvi direktorja ni pravica, ki se ji delavec ne more odpovedati; to pomeni, da gre za pravico, s katero prosto razpolaga.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ob razrešitvi v znesku 22.700 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker se ji je tožnik s sporazumom z dne 23. 6. 2006 odpovedal. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in se strinjalo s presojo sodišča prve stopnje, da pri sklenitvi sporazuma ni bilo napake volje.
2V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik navaja, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se sodišče ni pravilno opredelilo do njegovega zahtevka, ki temelji na VIII. členu Pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je do odpravnine upravičen ne glede na vzrok razrešitve, zato sta se sodišči po nepotrebnem ukvarjali z njegovimi napakami pri poslovodenju. Spregledali sta, da je bil pod pritiskom in se v lastno škodo ne bi odpovedoval odpravnini. Sklicuje se na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 226/2001, kjer je zavzeto stališče, da stranki s pravico do odpravnine v primeru razrešitve lahko prosto razpolagata in se o njej dogovorita ne glede na razlog razrešitve. Predlaga dopustitev revizije.
3Predlog ni utemeljen.
4Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
5Na podlagi četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
6V predlogu tožnik izrecno ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja, s sklicevanjem na sodbo VIII Ips 226/2001 pa smiselno uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Takega odstopa ni mogoče ugotoviti, saj citirana sodba Vrhovnega sodišča le potrjuje pravilnost odločitve nižjih sodišč, iz katerih izhaja, da pravica do odpravnine ob razrešitvi direktorja ni pravica, ki se ji delavec ne more odpovedati; to pomeni, da gre za pravico, s katero prosto razpolaga.
7Ker pogoji za dopustitev revizije po 367. a členu ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 18. 2. 2011Nazaj na vrh ↑