UPRS sodba U 537/2008

1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel pritožbo z dne 16.9.2007, ki jo je skupaj z A.A. in B.B. vložil tudi C.C. Ta pritožba je bila vložena zaradi dopisa (odstopne vloge) Zdravstvenega inšpektorata št. 720-18/2003-317 ter zaradi neposredne nevarnosti za njihovo zdravje in življenje oziroma povzročitev težko popravljivih posledic na njihovem zdravju in življenju. Upravni organ je ugotovil, da so bile vsebinsko enake zahteve že vložene 30.8.2006, 8.5.2007 in 9.6.2007. Te vloge so bile zavržene s sklepom št. 356-04-02-01-189/2003 z dne 19.6.2007, ker pritožba zoper procesno dejanje, kot je odstop vloge ni dovoljena (drugi odstavek 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Tudi zoper ta sklep je bila vložena pritožba, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo, tožeča stranka pa je v zvezi s tem tudi sprožila spor pred Upravnim sodiščem. Ker torej o vsebinsko enaki pritožbi že teče upravni postopek oziroma upravni spor, je prvostopni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, pritožbo, vloženo 16.9.2007, zavrgel.

Pritožbo zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 0612-306-2007-13 z dne 23.9.2008 zavrnilo, v obrazložitvi pa se v celoti strinja z razlogi iz prvostopnega sklepa.

Tožeča stranka se v tožbi takšno odločitvijo ne strinja. Nasprotuje odstopu njihovih pritožb zaradi neizvršitve odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorata z dne 24.9.1992 inšpektoratu za okolje in prostor. Zatrjuje, da navedena odločba še ni bila izvršena, sklicuje pa se tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-80/04-23 z dne 24.11.2005. Smiselno zahteva odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo sklepom zavrže, če se o isti zadevi že vodi postopek ali je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

Upravna organa sta navedeno določilo pravilno uporabila in tožnikovo pritožbo z dne 16.9.2007 zavrgla, ker je o vsebinsko enaki zadevi že tekel postopek. O vsebinsko enakih vlogah je prvostopni organ že odločil s sklepom št. 356-04-02-01-189/2003 z dne 19.6.2007, zoper tega pa je bil sprožen tudi upravni spor, ki je tekel pred tukajšnjim sodiščem pod št. U 178/2008.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo iz zgoraj navedenih razlogov, se sodišče z vsemi drugimi okoliščinami, ki jih obširno navaja tožeča stranka v tožbi, ni ukvarjalo, saj se ne nanašajo na izpodbijanje upravnega akta, to je sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 356-04-02-01-189/2003-376 z dne 7.5.2008, ki je predmet tega upravnega spora.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.