VSRS Sodba X Ips 222/2009

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 31. 3. 2008, odpravi in zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 420,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 3. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji – ZUSDDD (Ur. l. RS, št. 61/99).

2Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi tožene stranke in razlogom za njeno odločitev. Po presoji sodišča prve stopnje je v obravnavani zadevi pomembno le to, da revident ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki so določeni v 1. členu ZUSDDD. Dejstvo, da je revident zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ostal brez državljanstva, na odločitev v tej zadevi ne more vplivati, ker to ni predmet tega postopka.

3Revident se glede dovoljenosti revizije sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje, da ima zanj odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice. Zaradi izpodbijane sodbe je brez statusa in zato v nenehni nevarnosti pred deportacijo na neznano lokacijo. Kot oseba brez državljanstva nima možnosti zaščite matične države, prav to pa je po interpretaciji sodišča prve stopnje razlog, da ne more ponovno pridobiti odvzetega statusa v Republiki Sloveniji, v kateri je imel pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva domicil. Posledica tega je, da nima dostopa do trga dela, socialnih pravic in socialnega ter zdravstvenega varstva, kljub temu, da si za ureditev statusa v Sloveniji prizadeva že od leta 1991. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999 (Ur. l. RS, št. 14/99). Revizijo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava iz 2. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba v celoti razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

K I. točki izreka:

5Revizija je utemeljena.

6Vrhovno sodišče je revizijo dovolilo iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je revident izkazal, da ima zanj odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Kot izhaja iz predloženih spisov, je imel revident (roj. ... v Makedoniji) prijavljeno stalno prebivališče v Ljubljani na naslovih: A. in B. in sicer v obdobju od 27. 9. 1977 do 26. 2. 1992, ko je bil na podlagi določb takrat veljavnega 81. člena Zakona o tujcih - ZTuj po uradni dolžnosti prenesen iz evidence registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev.

9Načeloma se presoja zakonitost v upravnem sporu izpodbijane odločbe na podlagi materialnega prava, ki je veljalo v času odločanja upravnega organa. V tem primeru je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi ZUSDDD, za katerega je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo že s svojo odločbo U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003, da je v neskladju z Ustavo, in je zakonodajalec odpravil to protiustavnost s sprejemom novele ZUSDDD-B (Ur. l. RS, št. 50/2010), ki je začela veljati 24. 7. 2010, torej še pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o reviziji tožeče stranke.

10Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko sta tožena stranka in prvostopenjsko sodišče odločala po določbi ZUSDDD, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo in je zakonodajalec to neskladje odpravil z novelo ZUSDDD-B, ki je bila sprejeta med tem revizijskim postopkom, je Vrhovno sodišče zaradi ekonomičnosti postopka, ne glede na to, da je po tej noveli prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku presoditi, ali revident izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe o stalnem prebivanju glede na določbe novele ZUSDDD-B.

K II. točki izreka:

11Ker je revident uspel z revizijo, mu je tožena stranka dolžna na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/2007) povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR, kar skupaj z 20% DDV (v znesku 70,00 EUR) znaša 420,00 EUR.