VSL sklep III Cp 2940/2010

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

:

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog v uvodu navedene upnice za opravo zapuščinske obravnave in za ločitev zapuščine od premoženja dedičev.

(2) Proti sklepu se je pravočasno pritožila upnica z zahtevo, da se obnovi zapuščinski postopek in izda sklep o dedovanju. Meni, da jo je treba obravnavati kot stranko v postopku po 175. čl. ZD. Navaja, da je pridobila informacije o tem, da je zapustnik imel neko premoženje, zato sodišče prosi, da zadevo obnovi in opravi o tem uradne poizvedbe, ki jih sama ne more opraviti. Sklicuje se tudi na 221. čl. ZD.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Glede na določbo 1. odst. 203. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami; ZD) lahko zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja, kakor tudi v primeru, če gre le za premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (2. odst. 203. čl. ZD). Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi. Položaj stranke, tj. druge osebe, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, kot to opredeljuje 175. čl. ZD, ji te pravice ne daje.

(5) Prvo sodišče ima prav tudi glede odločitve o zahtevi upnice za ločitev zapuščine od premoženja dedičev; to lahko upniki zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja (143. čl. ZD), ki se uvede s trenutkom smrti (132. čl. ZD), kar v obravnavanem primeru upnica ni storila, zato te pravice nima več. Svoje morebitne terjatve do zapustnika lahko pač uveljavlja od njegovih pravnih naslednikov v ustreznih postopkih.

(6) Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo 221. čl. ZD, saj ta govori o pozneje najdenem premoženju in ureja situacijo, ko je sklep o dedovanju (že izdan in) pravnomočen.

(7) Izkaže se, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je bilo treba pritožbo zavrniti, izpodbijani sklep pa potrditi (1. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP), v zvezi s 163. čl. ZD). V skladu s 366.a členom ZPP je pritožbeno sodišče o tem odločilo po sodnici posameznici.